Vegeterijanska pizza na moj način

Zaradi torte Hedgie, sem moral pustiti blog na miru, saj sem hotel, da je ostala kot zadnji zapis, ker je bil blog zaradi nje kar dobro obiskan. Sem pa v tem času imel dovolj časa, da sem poslikal pripravo za recepte, kateri bodo prišli na vrsto v naslednjih dneh. Danes pa na prošnjo sodelavke od moje boljše polovice, objavljam vegetarijansko pizzo na moj način.

Za pripravo potrebujemo:
           testo                                                                                 sestavine
- pol kile pirine moke                                                  - 300 gramov naribanega sira
- zavitek suhega kvasa                                               - pol konzerve pelatov
- 3 dl vode + 0,75 dl mleka                                         - kozarec vloženih belušev
- 2 žlici olivnega olja                                                   - kozarec vloženih artičok
- ščep soli in žličko sladkorja                                     - zelene in črne olive
                                                                                       - rdečo čebulo
                                                                                       - origano

Ker bele moke pri nas doma večinoma ne uporabljamo, testo za pizzo pripravljam iz polnozrnate pšenične, ržene ali pa pirine moke.  Včasih sem testo tudi zamesil na roke, sedaj pa skoraj vse že naredi multipraktik. Najprej damo v posodo multipraktika pol kile pirine moke in vključimo, da se suha moka začne mešati. Dodamo vrečko suhega kvasa, ščep soli in  žličko sladkorja ter malo pustimo, da se premeša. Pripravimo  posodo z 3 dl vode v katero vlijemo 0,75 dl litra mleka. V posodo k moki dodamo 2 žlici olivnega olja in nato takoj še pripravljeno tekočino ter pustimo vsaj 10 minut, da multipraktik dobro zmesi testo. Količina tekočine je odvistna tudi od vrste moke, pri rženi je tekočine malo več, pri beli moki pa verjetno malo manj.

Po 10 minutah mešanja v multipraktiku sem dobil lepo kroglo zamesenega testa, katero je potem treba še raztegnit.

Nekateri potem pustijo, da testo še nekaj časa vzhaja, jaz pa ga kar takoj raztegnem in pripravim za oblaganje. Z rokami ga raztegnem  na pomokani površini tako, da ga pritiskam in počasi razvlačim na vse strani ter ga vsaj dva krat obrnem. Valjarja ne uporabljam, saj bi z njim iz testa iztisnil ves zrak. 

 

Testo raztegnemo do velikosti pekača oziroma malo več, če želite imeti robove. Raztegnjeno testo nato položimo v pekač na papir za peko in ga pravilno "namestimo".  

Pri nas doma nismo ljubitelji debelih robov, zato že prej primerjam velikost razvlečenega testa s pekačem, če pa sem ga raztegnil preveč, pa ga pustim, da se speče kot enojni rob in ne prepognjeni rob. Najboljši debel rob pa sem jedel v pizzeriji Pizza Hut na Malti, kjer v rob dodajo sir, kateri se potem lepo zapeče.

Sedaj pa pride na vrsto oblaganje testa, s tistim kar imate najrajši oziroma kar je doma. 

Paradižnikovo omako naredimo tako, da polovico pločevinke pelatov zmiksamo s paličnim mešalnikom, dodamo majhno žličko olivnega olja, ščep soli in malo popramo. Zmešamo in z žlico razmažemo po testu ter potresemo z naribanim sirom. 

Artičoke odcedimo in jih narežemo na četrtine. Beluše odcedimo in jih splahnemo z vodo ter osušimo. Artičoke, beluše in olive razporedimo po siru, dodamo narezano rdečo čebulo ( čebula je zaradi naju s hčerko) ter potresemo z origanom. 

Pečemo v ogreti pečici na srednji rešetki  15 minut na 200 stopinj.

Take vrste pizza je največkrat pripravljena pri nas doma, čeprav nam včasih ugaja tudi kakšna druga (s tuno, z rukolo, s paprikami, itd). Prav tako tudi testo včasih pripravim na drugačen način, saj namesto mleka lahko dodamo pivo, katero da testu prav poseben okus. 

Torta HEDGIE - Worlds best Ipad and tablet computer wall mount & holder

Ideja za tole torto je prišla še predno sem naredil prvo torto, saj nisem hotel, da bi bil prvič FAIL. Zato sem prej dvakrat povadil (prvič in drugič) in ugotovil, da se mi bo verjetno posrečilo. Nisem hotel spreminjati recepta, kateri je prejšnjič zažgal (rumova torta z marcipanom), vendar pa sem kljub temu  zmanjšal količino ruma, kar pa je bila napaka, saj so vsi sodelavci pogrešali količino ruma iz prejšnje torte. 

Vzrok nastanka te torte  je izdelek z imenom Hedgie, ki se prodaja na spletni strani  www.hedgie.net. Izdelku je  botroval prikaz videa na spletnem portalu youtube mojemu sodelavcu, kateri je nato dobil idejo za končni izdelek. Ker izdelek rabi še dosti reklame in ker se sodelavca zelo trudita, da bi se izdelek uspešno prodajal, hočem sodelavcema pomagati na moj način. Upam, da bodo slike dovolj zgovorne.

(luknja nad drugim W je pa nastala, ker je moja pikica potisnila prst v skoraj končano torto in nisem mogel še enkrat prekrivati cele torte z marcipanom)

 

 

 

 

 

Malice v službah

Vsi vemo, da se v službah prehranjujemo bolj nezdravo kot zdravo. Na prejšnjem delovnem mestu sem se večinoma prehranjeval s sendviči, pizzami in bureki, česar sem se prenajdel.  Na novem delovnem mestu, pa imam to srečo, da  imamo prostor v katerem je manjša kuhnica s štedilnikom, s sodelavci pa smo si kupili še mikrovalovno pečico in pa manjšo električno pečico (<---  iz Hoferja).  Za malice si tako poskušamo večinoma pripravljati tople obroke, ker je zelo pohvalno, vendar pa nam to ne znese vsakodnevno. Potem pa je tukaj še popoldansko dežurstvo, ki je med 12 in 20 uro, kar pomeni, da je treba nekaj pojest za kosilo. Ker imamo v okolici delovnega mesta možnosti za kosila oziroma topli obrok zelo veliko, to ni problem, problem pa je v tem, ker za znesek denarja za prehrano, ki nam ga daje delodajalec, v današnjih časih ne dobiš normalnega kosila.  Vem, da bodo nekateri rekli, da smo lahko srečni, da vsaj dobivamo denar za prehrano, ampak če si navajen, da ob normalni uri poješ kosilo, je pa treba potem v službi improvizirat.

Ker se v službi vsi največkrat ukvarjamo s "peko"  (pa nismo slaščičarji ali kuharji po poklicu), smo ugotovili, da nam ni problem pripraviti še kosila.  Mene pa kuhanje veseli, tako, pa sploh nimam problema pripraviti kaj dobrega kar v službi, pa to še v času, ki nam je namenjen za malico. 

Ker v službi nimamo vseh kuharskih pripomočkov, si jih takrat skupaj s sestavinami prinesem s seboj. Danes sem imel popoldansko dežurstvo, zato sem se odločil, da si v službi pripravim polnozrnate  testenine s češnjevim paradižnikom. Vem, da tudi testenine niso glih najboljše za ljudi, ki večinoma časa preživijo v pisarnah (sploh pa ne  porcije, kakršno si jo jaz pripravim), ampak nekaj pa treba je jest.  Priprava mi je danes vzela dolgih 15 minut (pač nisem bil v svoji kuhinji), ampak stroškovno pa sem prišel pod dnevni znesek za  prehrano. Recept za te testenine je prav primeren za hitro pripravo, saj vsakemu, ki je malo vešč uporabe noža,  uspe pripraviti celotno jed v 15-20 minutah, potem  pa ostane še 10 minut, da lahko to v miru poješ.

Zavitek iz vanilija kakijev

Spet sva ostala z malo sama popoldan doma  in kaj bi drugega počela, kot da bi ustvarjala v kuhinji. Ker smo imeli doma vlečeno testo in vanilija kakije, kateri so se že omladili (omeščali), sva sklenila iz njih narediti zavitek. Ker je kaki zelo bogat s sladkorjem, mu pri pripravi ni potrebno dodajat preveč sladkorja. 

Za pripravo potrebujemo:
- 4 vanilija kakije
- 4 liste vlečenega testa
- 2 žlici rjavega sladkorja
- pol žličke cimeta
- limonino lupinico ene limone
- maslo za premaz

Kakije olupimo in jih naribamo. Pri tem sem ugotovil, da so naši kakiji že precej zreli, zato je iz njih skoraj nastala neke vrste čežana, ampak se nisva pustila motiti in sva nadaljevala s pripravo.

Tukaj pa pride na vrsto moja pikica, katera zelo rada meša in packa v skledi. Kakiju dodamo 2 žlici rjavega sladkorja, pol žličke cimeta in naribano lupinico ene limone ter vse skupaj dobro premešamo. Limonino lupinico naribajte če imate bio limone, ker vse druge limone v prodajalnah so obdelane z neke vrste voskom, kateri pa ni glih dober za uživanje. Jaz sem imel to srečo, da mi je najemodajalka iz Hvara prinesla domače nešpricane limone, katere sem nato naribal in vložil  v lonec. Če je možnost probajte nekje dobiti neškropljene limone in naribajte lupinico, ter jo vložite v lončke, tako, da je ena plast limonine lupinice in ena plast sladkorja itd. S tem se obdrži okus in aroma limonine lupinice, treba pa je lonec hranit v hladilniku. Meni gre moja zaloga že proti koncu, ampak za nekaj receptov je bo še. 

Pripravljeno maso raporedimo po dveh listih vlečenega testa in previdno zavijemo.

Položimo v pekač, na katerem je papir za peko (včasih sem delal brez njega, vendar pa je potrebno potem pekaž namastit, pa potem je še problem s čiščenjem). Zavitka premažemo s stopljenim maslom in pečemo v ogreti pečici 30 minut na 200 stopinj. 

Ker sem vmes začel pisati na blog tole objavo, mi je skoraj uspelo zažgati zavitka, ampak sem ju še rešil pravočasno. Tale objava je še tako vroča, kot sta še vroča zavitka, katera sta se pravkar spekla.

Pa dober tek.

Polnjeni melancani (jajčevci) s prilogo

Današnje nedeljsko kosilo, ki verjetno spet ne bo všeč mesojedcem, ampak sem zelo srečen, da moja mala daje predloge kaj bi jedla, saj ima zelenjavo zelo rada (upam, da bo tako tudi ostalo). Obljubim pa, da bodo prišli še kakšni bolj zanimi recepti, katere bodo lahko uporabili tudi mesojedci. 

Za pripravo potrebujemo:
- melancani oziroma jajčevci (enega na osebo)
- 2 rdeči čebuli
- 2 korenja
- skodelica riža
- pasiran paradižnik
- sir za gratiniranje
- šop peteršilja
- skodelica sojinih koščkov (http://www.zito.si/index.php?id=233 , 3 po vrsti) 
- sol, poper, majaron in origano

Sojine koščke uporabljam kot nadomestek mletega mesa. Ker gre za suho živilo, jih je potrebno pred uporabo namočiti s toplo vodo za 10 minut. 

Melancane operemo, razpolovimo in jih previdno izdolbemo. Notranjost jajčevca zelo hitro spreminja barvo v rjavo in ne zgleda prav nič privlačno. Tretjino izdolbene notranjosti melancana nasekljamo in shranimo, da jih bomo uporabili za omako. 

V večjem loncu zavremo vodo in vanjo položimo izdolbene melancane, katere pokrite s pokrovko kuhamo 7 minut, da se omehčajo. Melancane nato poberemo iz lonca in jih odcedimo ter pustimo v cedilniku, da se še ohladijo. Če se melancani predolgo časa kuhajo, bodo izgubili obliko, tako, da jih bo tudi težje napolniti. 

Nato se lotimo omake in priloge. Čebuli očistimo in ju narežemo ali sesekljamo. Prav tako očistimo korenje ter ga razpolovimo in narežemo na kolobarje (pol-kolobarje). 

V srednji kozici segrejemo olivno olje in prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo odcejene sojine koščke in majaron. Vse skupaj  prepražimo, nato pa dodamo nasekljane melancane (tisti del, katerega smo izdolbli), prepražimo  in dodamo pasiran paradižnik (toliko, da vse skupaj poveže). Solimo in popramo ter kuhamo 10 minut na rahlem ognju.   Pred koncem dodamo še origano in nasekljan peteršil. Če želite, lahko na koncu dodate še drobtine, da je omaka še bolj suha oziroma kompaktna.

Melancane razporedimo po pekaču in jih napolnimo s pripravljeno omako ter potresemo s sirom. 

Melancane pečemo v ogreti pečici 20 minut na 200 stopinjah.

Kot prilogo ima naša mala zelo rada dušen riž s korenčkom, katerega je enostavno pripraviti. V manjši kozici segrejemo olivno olje in dodamo čebulo ter prepražimo da čebula postekleni. Nato dodamo narezano korenje, katerega malo prepražimo (cca 2 minuti) zatem pa skodelico riža. Prepražimo, da riž postekleni, nato pa zalijemo z dvema skodelicama in pol vode. Kuhamo 10 minut na skoraj največji jakosti, mešamo in pazimo, da se riž ne bi prijel. Pred koncem popramo in solimo, še enkrat premešamo ter odstavimo iz štedilnika in pokrijemo s pokrovko. Riž pustimo stati v pokriti kozici cca 10 minut (odvistno od vrste riža), da posrka vso tekočino. 

V tem času so se tudi že spekli melancani, katere vzamemo iz pečice in jih pustimo, da se rahlo ohladijo.

Potrebno je samo še servirati na krožnik. 

Pa dober tek.

Jabolčni zavitek na hitro

Danes je bila moja boljša polovica popoldan spet na faksu, midva z malo pa doma. Priznam, da se z otroci ne znam igrat po otroško, mi je lažje, da malo prepričam, da se ona igra z mano v kuhinji. Čas hitreje mine, pa še kaj dobrega narediva. Danes ne bom objavil fotografij celotnega poteka, bom pa samo opisal, kako naredit jabolčni zavitek na hitro s kupljenim vlečenim testom na moj način.

Jabolka olupimo in jih naribamo. Dodamo 2 veliki žlici rjavega sladkorja, 2 veliki žlici medu in žličko cimeta. Vse skupaj dobro zmešamo. Vlečeno testo kupujem na tržnici c BTC (v notranjem delu), kjer ponavadi vzamem 8 listov debelega testa in ga imamo potem za dvakrat.

Vzamemo dva lista testa, ki jih položimo enega na drugega. Na testo nadevamo maso iz jabolk, ter zavijemo. Na pekač položil papir za peko, na katerega položim narejen zavitek. Z končnimi robovi ne kompliciramo in jih samo na vsaki strani spodvihamo pod zavitek. Pečemo v ogreti pečici na 200 stopinj 30 minut.

In celo stanovanje diši po jabolčnem zavitku.

Obljuba dela dolg

Ker sem zadnjič objavil slike torte, katero sem naredil samo za pokušino, se je takoj javil sodelavec, da bi se tudi on rad posladkal. Ker je hčerkica vedno pripravljena za pomoč v kuhinji, sva v enem popoldnevu za vse sodelavce naredila podobno torto, vendar z drugačnim motivom in kremami "za odrasle". Naredila sva rumovo torto z marcipanom, tako, da sem moral ves čas paziti, da mala med izdelovanjem ni probavala kreme.  Motiv sva izbrala pač nekaj v smislu službe, ampak barve pa so bolj otroške, ker še nisem imel časa iti v nabavo črne jedilne barve. Imel sem probleme z marcipanom, ker sem ga razvaljal čist na tanko, tako, da se je začel lomiti in trgati, zato je izgled bolj tako-tako. Kljub vsemu pa je torta danes v službi zažgala, in to dobesedno, ker je bil vonj po rumu takšen, kot da bi v torto zlil celo flašo ruma. Tole pa je končni izdelek, predno je šla torta v hladilnik.

Testenine s češnjevim paradižnikom

Danes pa recept za eno najboljših jedi, katero pri nas doma obožujemo. V tem receptu je kuhanja samo toliko, koliko časa se kuhajo testenine (v mojem primeru 8 minut). Če ste zares hitri, se da to jed  pripraviti v 10 minutah.

Za pripravo potrebujemo:
- testenine (v mojem primeru polnozrnati špageti Barilla)
- 400 gramov češnjevih paradižnikov (najboljše je, če so večbarvni)
- pest svežih listov bazilike
- 4 stroki česna
- sol, poper, olivno olje in žlica jabolčnega kisa

Sezona domačih češnjevih paradižnikov je že končana, zato se je treba zadovoljiti s tistimi, katere se dobi  v trgovinah. Jaz sem dobil tribarvne: rdeče, oranžne in rumene.

Ker omake v  tem receptu ne bomo kuhali,  je najbolj važno to, da je omaka pripravljena preden so skuhane testenine. Najprej narežemo 4 stroke česna na zelo majhne in tanke koščke oziroma ga nasekljamo.

Nato oprane paradižnike narežemo na četrtine.

Oboje skupaj damo v večjo skledo, kjer premešamo in paradižnike rahlo pritiskamo (ne jih pretlačit), da spustijo še malo soka. Ker je prišel konec tudi moji domači baziliki, mi je uspelo iz nje dobiti za dobro pest svežih listov, katere natrgamo v skledo k paradižniku. Dodamo žlico jabolčnega kisa in okoli 0,5 dcl olivnega olja (odvistno od količine paradižnikov) ter vse skupaj dobro premešamo. Na koncu popramo in solimo ter počakamo, da se testenine skuhajo. 

V tako pripravljeni "omaki", katere nismo termično obdelali, so ostali vsi vitamini, katere bi s kuhanjem lahko uničili.  Tukaj je sedaj najbolj pomebno to, da, ko so testenine kuhane, jih hitro odcedimo, damo takoj še vroče nazaj v lonec in dodamo našo omako. Vroče testenine bodo segrele sestavine v naši omaki in  s tem poudarile vse njihove okuse.

Vse skupaj je potrebno še hitro dobro  premešati in paziti, da paradižnikov ne zmečkamo preveč. Ostane še samo serviranje na krožnik, kjer na  pripravljene testenine nastrgamo sir Pecorino Romano oziroma trdi ovčji sir in vaša božanska jed je pripravljena.

Pa dober tek.

Tole je res ena najhitrejših in najboljših jedi, kar sem jih jedel, saj mi jo res  uspe pripraviti v 10 minutah.