Božični prazniki

Božični prazniki so dnevi, ko si  vzamemo čas, da se dobimo skupaj z ostalimi družinskimi člani, saj v današnjem času res ni veliko možnosti za takšna srečanja. Poleg tega še vsi živimo v različnih krajih,  tempo življenja se je spremenil, zato tudi ni več skupnih srečanj. Tokrat pa moram pohvaliti obe babici, saj sta se, ena z večerjo, druga pa z kosilom, zelo potrudili. Pa tudi ostale dobrote, katere sta spekli so bile odlične   in so pričarale okuse iz otroštva, ko smo še živeli doma.

Mogoče malo pozno, ampak tudi mi želimo vsem vesele božične praznike.

Naša smrečica v dnevnem času

Naša smrečica v večernem času

Pa lepe praznike!

Majhne tortice oziroma "Cupcakes"

Danes sem se odločil, da moji mali pikici naredim majhne tortice  oziroma "cupcakes" kot jim pravijo Američani. Zadeva je popolnoma enaka, kot bi delali muffine, samo da imajo ti muffini še neke vrste pokrivalo. Pa tudi prvič sem za ta recept uporabil pirino moko namesto navadne  in so med peko noro narasli.

Iz sestavin, katere bodo spodaj navedene, pa lahko pripravite navadne muffine, takšne, ki vsebujejo koščke banan, jabolk, čokoladnih kapljic ali pa kar imate doma. Jaz največkrat delam bananine ali pa jabolčne. 

Za pripravo potrebujemo (muffini):
- 3 jajca
- 100 gramov sladkorja
- 50 gramov masla (stopljenega)
- 1,5 dcl mleka
- zavitek vanilijevega sladkorja
- žlička pecilnega praška
- 250 gramov moke
- 2 veliki žlici kakava ali čokolade v prahu
- žlica ruma (lahko tudi brez, če delamo za otroke)

Jajca in sladkor penasto vmešamo. V odmerjeno količino moke vmešamo pecilni prašek, vanilijin sladkor in 2 žlici kakava. Jajcem dodamo ohlajeno stopljeno maslo (če je maslo prevroče, bodo jajca zakrknila, kar pa se ne sme zgoditi), mleko in žličko ruma ter vse skupaj dobro premešamo. Nato pa med stalnim mešanjem dodajamo moko, da nastane gosta masa. Iz omenjenih sestavin pride mase za 12 muffinov. Pekač za muffine namastimo s stopljenim maslom in luknjice do polovice napolnimo z narejeno maso. Če želite pa lahko pečete v  namenskih papirčkih za muffine, ampak je potem včasih problem, če so papirčki nekvalitetni, saj se muffini zalepijo na papir ter jih je težko spraviti stran. Pečemo v ogreti pečici 20 minut na 200 stopinjah.

Kot boste na sliki videli so danes noro narasli, ampak nimam pojma zakaj. Mogoče je bila res kriva pirina moka, saj so mase iz nje precej prožne oziroma elastične.  Še preden pa sem začel z drugim delom priprave, so iz pekača že izginili 3 komadi. 

V bistvu so danes ti muffini izgledali prav smešno. V nadaljevanju sem 2 žlici nutele zmešal z žlico mleka ter segrel, z nastalo maso pa z brizgalko napolnil muffine.  V skledi sem z mešalnikom zmiksal 2,5 dcl sladke smetane in 50 gramov sladkorja. Ko se je smetana začela gostiti sem dodal iztisnjen sok ene pomaranče in 2 veliki žlici mascarpone sira ter vse skupaj dobro zmiksal. Nastalo maso sem razpolovil in v vsako vmešal malo jedilne barve (rdeča in zelena) ter maso z brizgalko nabrizgal na muffine, na vrh pa dal še sladkorno perlico. Tole danes je bilo spet tako čist na hitro in brez posebne priprave, zgledali pa so potem takole:

Glavno, da je bila naša mala pikica navdušena.

Skutna torta z breskvami

Recept za podobno torto sem našel že dolgo časa nazaj in se je spet prikradel nazaj v mojo kuhinjo. Pomoje najbolj enostavna torta za pripravo, saj ni potrebno peči biskvita. Izgled torte danes ni bil pomemben, saj je vse skupaj nastalo v 20 minutah. (celotnega postopka nisem slikal, pa še ti dve sliki sta nastali čist slučajno)

Za pripravo potrebujemo:
- baby piškote - 1 zavitek (lahko tudi več, če želite imeti več "biskvita")
- 150 gramov masla
- 50 gramov zmletih mandljev
- 250 gramov skute
- 2 lončka navadnega jogurta
- 250 ml sladke smetane
- 100 gramov sladkorja
- zavitek želatine v prahu

- pločevinka breskvinega kompota 

Najlažje je, da baby piškote ali pa kakršne koli navadne piškote (albert ali podobno) zmeljemo v multipraktiku in dodamo zmlete mandlje. Stresemo v posodo, kjer nastalo mešanico prelijemo s stopljenim maslom. Premešamo, da piškoti vpijejo vso maslo, nato pa jih stresemo v tortni model (26 cm) in z roko (lahko tudi z metlico za tlačenje krompirja-pire) dobro pritisnemo ob dno. Tortni model damo v hladilnik za 10 minut. 

Nato v večji posodi z električnim mešalcem zmešamo skuto, jogurt, sladko smetano, polovico tekočine kompota  in sladkor, da nastane gladka  masa. Na koncu dodamo vrečko želatine v prahu in še enkrat dobro premešamo. Nastalo maso vlijemo v tortni model na mlete piškote in po vrhu okrasimo z narezanimi rezinami breskev iz kompota. 

Sedaj pa nastane problem, ker je tako pripravljeno torto potrebno imeti v hladilniku 4-5 ur če vam to uspe, saj je potrebno, da se masa strdi.

Pri nas ni zdržala toliko časa, zato pa se na slikah vidi, da je bila masa še malo mehka. Kljub temu pa je bila torta zelo dobra.

Varijant za podobno torto je še mnogo, saj se je da narediti skoraj iz vsakega sadja, pač je treba malo improvizirati.

Pa dober tek!

Gobova lazanja

Takšno lazanjo bi verjetno še Garfield z veseljem pojedel, pa čeprav ni pripravljena iz mesa.

Za pripravo potrebujemo:
- testenine za lazanjo
- pol kilograma šampinjonov (najboljše je, da so mešani beli in rjavi, še boljše pa če dobite sveže šitake, ker potem je lazanja še boljša)
- srednje veliko čebulo
- konzervo pelatov ali narezanih paradižnikov
- malo svežega peteršilja
- pol žličke majarona in origana
- sol in poper po okusu
- parmezan 
- bešamel omako (lahko jo kupite ali pa naredite doma iz tega recepta)
 

Najbolje je, da si najprej pripravimo bešamel omako, razen, če imate kupljeno. Nato nasekljamo čebulo in operemo ter narežemo šampinjone.

Na olivnem olju prepražimo čebulo in dodamo narezane šampinjone. Prepražimo, da šampinjoni spustijo vodo, popramo, dodamo začimbe (majaron in origano), nato pa dodamo nasekljan paradižnik ali pelate. Omako kuhamo na nizki temperaturi 10 minut. Na koncu dodamo nasekljan peteršilj in premešamo. Da testenin ne bo potrebno posebej mazat z bešamelom, dodajte malo bešamela kar k omaki, da postane omaka kremasta.

Na vrsto pride sestavljanje lazanje. Moj pekač je velikosti 28 x 22 cm in je  prave velikosti, za pripravo lazanje za 3 osebe. Pekač prvo namažemo z bešamel omako.

Če imate testenine za lazanjo, katere se kuhajo, jih je potrebno prej skuhati, najbolje pa je, da kupite takšne, katere ni potrebno kuhati.  Na bešamel položimo prvo plast testenin. (spodnja plast naj bi bila malo močnejša, da je potem lazanjo lažje vzeti iz pekača).

Na plast testenin damo omako, tako, da so vse testenine pokrite, ampak ne preveč na debelo. Po plasti omake dodamo zopet plast testenin. 

Nadaljujemo z dodajanjem plasti omake in testenin, skoraj do vrha pekača oziroma, dokler ne porabimo omake. Na vrhu mora bit plast testenin, katero pa premažemo z ostankom bešamel omake. 

Čisto na koncu po vrhu pa potresemo nariban parmezan. (pravilno bi bilo, če bi bil nariban na majhno, pri meni je pač nariban na večje koščke)

Pečemo v ogreti pečici 30 minut na 200 stopinjah.

Meni jo spet uspelo skoraj zažgati, ker tale pečica v tem stanovanju včasih peče kot nora. Kljub temu, pa je bila lazanja bombastična. 

Pa dober tek!

Rižota s šparglji

Spet en ne-sezonski recept, saj  je sezona špargljev že mimo. Kljub temu sem dobil še dovolj sveže zelene šparglje, da sem se odločil, da jih kupim, ker imata obe moji zelo radi to rižoto.

Za pripravo potrebujemo:
- pol kilograma zelenih špargljev
- riž (pri nas imamo dve polni skodelici dovolj za 3 osebe, porcije pa so obilne)
- čebulo
- 1 dcl belega vina
- jušno osnovo (cca 1 liter)
- sol in poper po okusu

Najprej si pripravimo jušno osnovo (najlažje kar iz zelenjavne kocke, vendar pa je potem potrebno riž manj  manj soliti, ker kocke že vsebujejo sol) in nasekljamo čebulo. Šparglje dobro umijemo (nekateri jih še ostrgajo) in jih poševno narežemo na manjše kolute velike cca 1,5 cm, s tem da vršičke pustimo malo večje (3-4 cm). Če šparglji niso dovolj svežji je spodnji del že olesenel in ga je treba odrezat.

V večji ponvi segrejemo olivno olje, prepražimo čebulo, dodamo riž in ga pražimo da postekleni. Dodamo 1 dcl belega vina in pustimo vreti 1 minuto.

Nato dodamo narezane šparglje (vršičke še prihranimo, saj je čas kuhanja vršičkov krajši) in zalijemo z dvema zajemalkama jušne osnove. Solimo in popramo po okusu ter počakamo, da riž vpije vso tekočino.

Dodamo še vršičke špargljev in dve zajemalki jušne osnove. Dodajanje jušne osnove ponovimo tolikokrat, da je riž kuhan (odvistno od vrste riža, vendar pa bi morali biti riž in šparglji v 20 minutah kuhani).

Ostane samo še serviranje na krožnike. V mojem primeru sem pripravljeno rižoto potresel z mešanico svežega peteršilja in bazilike ter čez naribal trdi ovčji sir - pekorino. Največkrat pa rižoto potresem samo z naribanim parmezanom.

Šparglji so zelo zdravilna vrtnina, saj so nizkokalorični, vsebujejo veliko vlaknin, prav tako pa vsebujejo asparagin, kateri poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina. 

Pa dober tek!

Operacija TORTILJAS + Ananasov sirup + Ananasov kolač

Spet je nedelja, kar pomeni, da sem si zopet vzel čas za ustvarjanje v kuhinji.  Ker nam je pohajala zaloga pomarančnega sirupa, katerega sem naredil po sirupu iz grenivk, sem se odločil, da danes naredim sirup iz ananasa. Postopek je isti kot pri rdečih grenivkah, samo, da ananasa ne moreš iztisnit in ga je treba prej zmiksati ter nato precediti, da dobiš samo čisti sok. Sirup sem naredil iz treh ananasov, prišlo pa ga je 6 litrov in pol. Po prvih testih je noro dober.

Sedaj pa pride na vrsto Operacija Tortiljas, kot sem jo poimenoval že nekaj let nazaj, ko sem pisal recept za sodelavko. Gre se za domačo varianto priprave mehiške jedi, katero pripravljam sedaj brez mesa, kljub temu pa  bom opisal postopek še za pripravo s piščančjim mesom.

Za pripravo potrebujemo:
- zavitek tortilj (te na sliki so "ta velike" in jih je samo 6 kosov, drugače jih imajo v vseh večjih trgovinah v zavitku po 8 kosov)
- rdečo in zeleno papriko
- večjo čebulo
- konzervo rdečega fižola
- konzervo sladke koruze
- konzervo narezanih paradižnikov
- nacho sir (jaz kr fejkam in kupim nacho dip, kateri je namenjen za torilja čips, je pa zato dost cenejši)
- sol in čili v prahu po okus (včasih sem uporabljal sveže ali posušene čili paprike, sedaj pa jih zaradi hčerke ne morem in zato dodam čili v prahu, da dobi jed okus)
- za mesojedce pa še 1 kos piščančjih prsi, narezanih na koščke

Papriki in čebulo narežemo na manjše koščke (1x1 ali 1,5x1,5 cm velike). Mesojedci narežejo še piščančja prsa.

Mesojedci v loncu segrejete olje in popečete narezane koščke piščančjih prsi. Ko so koščki popečeni jih poberete iz lonca  in shranite. 

Nato velja za vse, da v loncu pogrejete malo olivnega olja in prvo dodaste narezane paprike. Papriko 2 minuti pražimo na olju, nato pa ji dodamo narezano čebulo. Vse skupaj še pražimo 2 minuti, nakar mesojedci dodajo popečene piščančje koščke in premešajo. Sedaj začinimo s čilijem v prahu (2-3 posipi) ali pa dodamo sveže čilije. Nato dodamo narezan paradižnik ali pelate iz konzerve (lahko tudi sveže) in premešamo.

Rdeči fižol in sladko koruzo stresemo iz konzerve v cedilo in ju pod mrzlo vodo dobro speremo, nato pa ju dodamo v lonec in premešamo. Na koncu solimo po okusu, ter na srednji vročini kuhamo 10 minut. Celoten čas kuhanja omake je nekje 15 minut. Omaka po tem receptu ne bi smela biti preredka.

Včasih sem s tem že končal z jedjo, saj sem pripravljeno omako samo zavijal v tortilje in iz njih naredil žepke ter kar tako jedel.

Sedaj pa napolnjene tortilje še zapečem v pečici. To pa naredimo tako, da tortiljo položimo na večji  krožnik, na eno polovico damo omako, drugo polovico pa prepognemo čez omako. Na prvi sliki je samo omaka, na drugi sliki pa je zraven še rdeča čebula, katero si jaz dodam, da popestri okus.

Tako zložimo tri napolnjene tortilje na večji krožnik eno na drugo, če so pa manjše pa pridejo štiri na krožnik.

Sedaj pa po vrhu z nožem namažemo nacho sir in v pečici pečemo 10 minut na 200 stopinj. V mojem primeru je bil nacho dip in malo naribanega trdega ovčjega sira (pekorino).

In še slika po 10 minutah pečice.

Ker pa mi je od priprave ananasovega sirupa ostala gošča ananasovih koščkov, sem se odločil iz njih narediti ananasov kolač, kateri je bil nato popoldanska sladica. Recept za podoben kolač bom objavil v naslednjih objavah, danes pa samo slike za pokušino. 

Pa dober tek!

Vegeterijanska pizza na moj način

Zaradi torte Hedgie, sem moral pustiti blog na miru, saj sem hotel, da je ostala kot zadnji zapis, ker je bil blog zaradi nje kar dobro obiskan. Sem pa v tem času imel dovolj časa, da sem poslikal pripravo za recepte, kateri bodo prišli na vrsto v naslednjih dneh. Danes pa na prošnjo sodelavke od moje boljše polovice, objavljam vegetarijansko pizzo na moj način.

Za pripravo potrebujemo:
           testo                                                                                 sestavine
- pol kile pirine moke                                                  - 300 gramov naribanega sira
- zavitek suhega kvasa                                               - pol konzerve pelatov
- 3 dl vode + 0,75 dl mleka                                         - kozarec vloženih belušev
- 2 žlici olivnega olja                                                   - kozarec vloženih artičok
- ščep soli in žličko sladkorja                                     - zelene in črne olive
                                                                                       - rdečo čebulo
                                                                                       - origano

Ker bele moke pri nas doma večinoma ne uporabljamo, testo za pizzo pripravljam iz polnozrnate pšenične, ržene ali pa pirine moke.  Včasih sem testo tudi zamesil na roke, sedaj pa skoraj vse že naredi multipraktik. Najprej damo v posodo multipraktika pol kile pirine moke in vključimo, da se suha moka začne mešati. Dodamo vrečko suhega kvasa, ščep soli in  žličko sladkorja ter malo pustimo, da se premeša. Pripravimo  posodo z 3 dl vode v katero vlijemo 0,75 dl litra mleka. V posodo k moki dodamo 2 žlici olivnega olja in nato takoj še pripravljeno tekočino ter pustimo vsaj 10 minut, da multipraktik dobro zmesi testo. Količina tekočine je odvistna tudi od vrste moke, pri rženi je tekočine malo več, pri beli moki pa verjetno malo manj.

Po 10 minutah mešanja v multipraktiku sem dobil lepo kroglo zamesenega testa, katero je potem treba še raztegnit.

Nekateri potem pustijo, da testo še nekaj časa vzhaja, jaz pa ga kar takoj raztegnem in pripravim za oblaganje. Z rokami ga raztegnem  na pomokani površini tako, da ga pritiskam in počasi razvlačim na vse strani ter ga vsaj dva krat obrnem. Valjarja ne uporabljam, saj bi z njim iz testa iztisnil ves zrak. 

 

Testo raztegnemo do velikosti pekača oziroma malo več, če želite imeti robove. Raztegnjeno testo nato položimo v pekač na papir za peko in ga pravilno "namestimo".  

Pri nas doma nismo ljubitelji debelih robov, zato že prej primerjam velikost razvlečenega testa s pekačem, če pa sem ga raztegnil preveč, pa ga pustim, da se speče kot enojni rob in ne prepognjeni rob. Najboljši debel rob pa sem jedel v pizzeriji Pizza Hut na Malti, kjer v rob dodajo sir, kateri se potem lepo zapeče.

Sedaj pa pride na vrsto oblaganje testa, s tistim kar imate najrajši oziroma kar je doma. 

Paradižnikovo omako naredimo tako, da polovico pločevinke pelatov zmiksamo s paličnim mešalnikom, dodamo majhno žličko olivnega olja, ščep soli in malo popramo. Zmešamo in z žlico razmažemo po testu ter potresemo z naribanim sirom. 

Artičoke odcedimo in jih narežemo na četrtine. Beluše odcedimo in jih splahnemo z vodo ter osušimo. Artičoke, beluše in olive razporedimo po siru, dodamo narezano rdečo čebulo ( čebula je zaradi naju s hčerko) ter potresemo z origanom. 

Pečemo v ogreti pečici na srednji rešetki  15 minut na 200 stopinj.

Take vrste pizza je največkrat pripravljena pri nas doma, čeprav nam včasih ugaja tudi kakšna druga (s tuno, z rukolo, s paprikami, itd). Prav tako tudi testo včasih pripravim na drugačen način, saj namesto mleka lahko dodamo pivo, katero da testu prav poseben okus.