Sok poln zdravja

Ste že videli, kako izgleda sok v katerem je polno klorofila, amino kislin, vitaminov in mineralov? Verjetno niste, ker to niso tisti sokovi, katere se da kupiti v trgovinah na prodajnih policah. Zato bom v naslednjih objavah objavil nekaj sokov, katere doma večkrat pripravim, drugače pa eksperimentiram s sestavinami in v sokovnik pade kar imamo doma.

Glede na to, da že dolgo nisem ničesar objavil v zvezi sokovnika Omega 8006, ne misliti, da je bil sokovnik kupljen samo kot začasna igrača. Omega 8006 vsak dan oddela svoje delo vsaj enkrat, običajno pa dvakrat na dan. Zjutraj preden greva v službo sočiva in pijeva sadne sokove, popoldan pa pride na vrsto sočenje zelenjave.  Verjetno bi bilo bolje obratno, vendar pa sočenje zelenjave vzame več priprave in zato posledično več časa kot pa sočenje sadja, sploh pa, ker delava velike količine soka. Pri vsakem našem sočenju sokovnik izpljune cca 7 dcl soka, tako, da si ga midva razdeliva vsak 3 dcl, 1 dcl pa popije naša Winx-ica (to je zdaj njena najbolj priljubljena risanka). 

Sok, ki ga predstavljam danes je bil izdelan tako, da je bila sočena pšenična trava (3 rezi s škarjami oziroma 3 šopi po domače), špinača (cca 150 gramov), večja stebla peteršilja (katera ostanejo po uporabi listov peteršilja v jedeh), steblo rabarbare (to je bilo bolj naključno, ker je ostalo v hladilniku in ga je bilo treba porabiti) ter 4 jabolk.  Iz teh sestavin je tokrat nastalo 6 dcl zelene tekočine, za katero bi se reklo, da je  sok poln zdravja.

Sestavine in naša Omega mašinca.

Samo zdravje s smetanco na vrhu.

Na okus zelenjavnih sokov se je potrebno malo navaditi, vendar pa če vanj dodamo še kakšno sadje (v tem primeru jabolka), sok postane zelo piten.

Čokoladni muffini s kokosovo sredico - My way

Za pripravo teh muffinov sem se odločil, ker podobnih muffinov res še nisem delal, poleg tega pa se mi je zdela sredica s koskosom res posrečena kombinacija. Prvič sem jih videl na blogu with passion by kras, katera jih je malo priredila po svoje po receptu Masatere, ta pa od irene23. Sestavine za izdelavo so se pri vsaki malo spreminjale, tako, da sem recept za izdelavo teh muffinov še jaz priredil malo po svoje. Ker vedno stremim k temu, da bi zadevo pripravil bolj zdravo in manj kalorično, sem v receptu uporabil polnozrnato moko in  stevio namesto sladkorja, da sem "orenk" zbil kalorije. 

Za pripravo potrebujemo : 
za testo
- 280 gramov polnozrnate moke 
- vrečka pecilnega praška
- pol žličke sode bikarbone
- 3 žlice kakava
- 1 jajce
- 5 žlic stevie 
- 75 gramov kokosovega masla-masti
- 3 dcl tekočega jogurta

sredica muffinov
- 125 g mascarpone sirčka
- 1 žlica stevie
- 100 gramov kokosova moka

za vrh muffina
- 50 gramov temne čokolade
- 2 žlice kozjega mleka
- kokosova moka

Tako kot vse ostale sem tudi jaz začel s pripravo sredice za muffine. V posodi sem zmešal mascarpone z žlico stevie in  kokosovo moko. Iz mase sem oblikoval kar 16 dovolj velikih kroglic, tako, da so 4  že izginile v želodčke še predno sem začel peči muffine. 

Kroglice za sredice muffinov.

V večji posodi penasto vmešamo jajce s 5 žlicami stevie. Dodamo stopljeno kokosovo maslo - mast in jogurt ter vse skupaj dobro premešamo. Moko, pecilni prašek, sodo bikarbono in kakav zmešamo ter ga dodamo v tekočo zmes. Vse skupaj dobro premešamo, da ne ostanejo grudice, nato pa začnemo z polnjenjem pekača za muffine. 

Ko tole pišem, sem ta racept uporabil že drugič, tako, da bodo slike iz dveh različnih priprav, saj sem prvič muffine pekel kar v namaščenem in pomokanem pekaču in jih na žalost preveč napolnil, drugič pa sem uporabil papirčke za muffine in jih napolnil samo do polovice, tako, da so ostali pravilne oblike. 

Modelčke za muffine napolnimo do polovice in na sredino vsakega vtisnemo pripravljeno kroglico za sredico.

Vstavljene kroglice.

Vrh vsake kroglice prekrijemo še z ostalo maso za muffine.

Tale je slika je iz prvega poskusa, kjer sem preveč napolnil modelčke.

V ogreti pečici jih pečemo 30 minut na 170 stopinjah.

Po pečenju muffine ohladimo, vmes pa na sopari stopimo čokolado in jo zmešamo z dvema žlicama kozjega mleka. Vsak muffin pomočimo v čokolado in nato še v kokosovo moko.

Muffini iz prvega poskusa, kjer izgledajo kot gobice.

Kljub temu, da niso izgledali kot bi morali, so pa bili vseeno zelooooooo dobri.

Dugič sem malo bolj pazil oziroma se malo bolj potrudil, tako, da so nastali takšni muffini.

Kljub temu, da je uporabljena polnozrnata moka in stevia, so ti muffini malo bolj zdravi ampak zelo zelo dobri.

Omleta s posušenimi paradižniki in pekočimi paprikami

Omleta s posušenimi paradižniki, pekočimi paprikami in mlado čebulico.

Ta omleta je pa za pogumne oziroma za tiste, ki imajo radi bolj pekočo hrano. Po pravici povedano, pri  omletah vedno preizkušam nove recepte oziroma si jo pripravljam iz sestavin, katerih je ostalo v manjši količini v hladilniku. Tokrat sem v hladilniku našel 2 mladi čebulici, 6 posušenih in nato mariniranih paradižnikov ter dve pekoči papriki. Posušene marinirane paradižnike kupujem na glavni tržnici v Ljubljani  v pokritem delu, kjer se dobi posušene paradižnike, kateri so marinirani s česnom, olivnim oljem in provansalskimi zelišči. Ti paradižniki niso enaki tistim, katere lahko kupimo v trgovinah in kar plavajo v olju, ampak so samo toliko marinirani, da so mehki. Noro dobra zadeva, če imate radi paradižnike in česen. Pa se vrnimo k receptu. Za jajčno zmes sem uporabil dve celi jajci in 2 beljaka (rumenjaka je spet dobila naša psička). S tem se zniža vnos holesterola v naše telo, psička pa dobi lepšo dlako. Jajca in beljake sem zmešal in jih rahlo solil in popral. Mlado čebulico narežemo na kolobarje, paradižnike in pekoči papriki pa na manjše kose. 

Mlada čebulica, posušeni marinirani paradižniki in pekoča paprika.

V ponvi segrejemo žlico olivnega olja, dodamo narezano papriko, kratko prepražimo, nato pa dodamo skupaj narezano čebulico in paradižnike. Vse skupaj na hitro prepražimo (cca. 1 minuto) nato pa v ponev vlijemo jajca. Zapečemo na obeh straneh in serviramo na krožnik. Paradižnik in čebulica sta omleti dala svoj sladkast okus, paprika pa pekočega, tako, da se je v omleti prepletal sladko pekoči okus.  Prava zadeva za začetek dobrega dne. 

Pripravljena omleta.

Omleta z dekoracijo iz rožic, katere je nabrala moja mala pikica na travniku.

Pira z mladimi bučkami in češnjevimi paradižniki

Kljub temu, da večkrat uporabljam pirino moko, pire kot žitarice še nisem pripravljal kot samostojne jedi oziroma priloge.  Danes pa sem si vzel čas za eksperimentiranje, saj sem si moral pripraviti kosilo samo zase, ker je bila moja cel dan odsotna. Pri pregledu hladilnika mi je bilo jasno, da bi poskusil s piro uporabiti mlado bučko in paradižnik češnjevec, katera sta še ostala v hladilniku. Zadeva je izpadla fantastično, tako, da sem se odločil deliti tole izvedbo recepta tudi z drugimi.

Za pripravo potrebujemo : 
- pol skodelice pire 
- 1 manjšo mlado čebulico
- 2 stroka česna
- 1 mlado bučko
- 10 češnjevih paradižnikov
- olivno olje, sol, poper, timijan

Piro skuhamo in odcedimo.

Skuhana pira.

Mlado čebulo in česen  nasekljamo, bučke narežemo na četrtine, paradižnike razpolovimo. 

V ponvi segrejemo olivno olje in na hitro prepražimo čebulo in česen. Dodamo narezano bučko, katero podušimo v  1 do 2 minutah,  nato pa dodamo kuhano piro. Solimo in popramo ter dodamo vejico timijana in vse skupaj kuhamo (pražimo) 1 minuto, toliko da se vse premeša in pira segreje. Ponev odstavimo iz štedilnika ter dodamo češnjeve paradižnike, katere vmešamo v jed, da se samo segrejejo in s tem je jed končana.

Pira z bučkami in češnjevimi paradižniki.

Da nisem jedel samo pire z zelenjavo, sem vmes v pečici spekel dva manjša lososova fileja, katera sem začinil s soljo, poprom, limoninim sokom in rožmarinom. 

Postreženo na krožniku z vejico sveže bazilike.

Tale recept bo v bodoče sigurno večkrat na našem meniju.

Super XXL fish buger

Super XXL fish burger

Za tole objavo sem si vzel kar nekaj časa, da sem premislil, če bi to sploh objavil, ker je čisti "overkill". Skoraj bi lahko uporabil tisti famozni stavek "Pred uporabo natančno preberite navodila, o tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom."  ker zaužitje takšnega kupa hrane naenkrat ni glih priporočljivo.

Drugače pa pri nas doma nismo ljubitelji hitre prehrane, zato se izogibamo tudi McDonaldsu in drugim prodajalnam hitre prehrane. Vsake toliko časa, pa si moja zaželi, da bi pojedla kakšen ribji oziroma fish burger. Za tokrat pa sem se odločil, da moji pripravim pravo presečenje. Iz časov, ko sem še delal na terenu, sem si zapomnil, da v Dunajski pekarni na Dunajski cesti 87 prodajajo res velike lepinje, zato sem se takoj zapeljal do njih in nabavil dve lepinji.  Prva lepinja je imel premer 20 cm, druga pa še celo malo več.

Na sliki izgleda manj, prava mera pa je 20 cm.

Lepinji sem prerezal, nato pa vsako lepinjo obložil z 2 listoma zelene solate, 8 ribjimi palčkami (pečenimi, da ne bo pomote), 4 rezinami paradižnika, 5 rezinami zelene paprike,  2 narezanima mladima čebulicama, pol pesti rukole in solatno majonezo. Vse skupaj je izgledalo prav noro veliko in se lahko vsi burgerji, ki sem jih videl do sedaj oziroma katere prodajajo v raznih prodajalnah hitre prehrane, skrijejo.

Solata, ribje palčke, paradižnik, zelena paprika in mlada čebulica.

Na vrhu še rukola.

Čeprav je bilo vse skupaj zelo dobro, pa je bilo pravo mučenje pojest celoten burger. Meni je uspelo pojesti celega, moja pa je po dveh tretjinah omagala. Kako le ne bi, saj to sta bila prava Super XXL fish burgerja.

Frtalja z beluši, mlado čebulo in bučko

Tole je pa zame, kot bi se reklo zajtrk šampionov. Ker se malo razvajam in sem si vzel malo daljši dopust imam vsako jutro čas, da si pripravim dober zajtrk. Po pregledu hladilnika sem se odločil, da si pripravim frtaljo, saj sem imel v hladilniku beluše, mlado čebulico in eno mlado bučko. Čisto dovolj za eno veliko frtaljo. 

Za pripravo potrebujemo : 
- 3 beluše
- 3 mlade čebulice
- 1 manjša bučka
- 2 jajci in 3 beljake
- 4 listi sveže bazilike 
- 2 vejici svežega timijana
- poper in sol
- žlica domačega olivnega olja

Beluše in mlado čebulico očistimo in narežemo na majhne kolobarčke, debeline 3-4 mm. Bučko operemo in narežemo na četrtine iste debeline. V posodici zmešamo dve celi jajci, jima dodamo še tri beljake ter  natrgamo baziliko in dodamo timijan. V ponvi segrejemo olivno olje in dodamo narezane beluše, bučke in mlado čebulico ter vse skupaj malo prepražimo. Zelenjavo popramo in rahlo osolimo dobro premešamo ter zalijemo s zmesjo jajc in začimb. Temperaturo zmanjšamo in pečemo na srednji temperaturi 4-5 minut, nato pa ponev damo v pečico na najvišjo rešetko, kjer z možnostjo "žar" zapečemo še zgornji del frtalje.  To je eden izmed najlažjih načinov, da ostane frtalja v enem kosu.  Občasno pa uporabljam način, da jo zapečem od spodaj, nato jo stresem na večji krožnik, pokrijem s ponvijo in na hitro obrnem za 180 stopinj. Na takšen načim, mi včasih glih ne "rata" najbolje in je jed potem vsa spackana. 

Frtalja na maskirnem krožniku.

 Rumenjakov iz ostalih treh jajc nisem zavrgel, ampak sem iz njih za našo psičko spekel pasjo frtaljo, tako, da še njo malo razvajam ;).

Dober tek!

Nekaj malih sprememb in novosti na blogu

Danes sem se odločil, da se malo posvetim nastavitvam in urejanju tega bloga. Na začetku nisem imel nekih pretiranih ambicij za pisanje in sem mislil, da bom z objavami na blogu kmalu končal. Tudi ime bloga "Še en blog o kuhanju" je nastalo čisto brez razmišljanja. Sedaj sem to uredil tako, da sem ime spremenil v "Moj svet kuhanja in priprave sladic", kateri malo bolj opisuje o čem objavljam na blogu. 

Prav tako sem pri spremljanju statistike obiskov in posameznih zapisov ugotovil, da se je precej povečal obisk iz IP številk tujih držav. Največ teh obiskov je zaradi objav zapisov o tortah, katere so skoraj najbolj obiskane. Ker ti obiskovalci mojega pisanja verjetno ne razumejo in vidijo predvsem fotografije, sem poskusno v desni stolpec dodal nov dodatek "gadget" Google Translate, kateri omogoča prevajanje celotnega bloga v jezik, katerega razumejo. Problem je seveda, ker ima Google translate kar precej težav s prevajanjem slovenščine v druge jezike, vendar pa vse le ni tako črno kot se zdi. Pri preverjanju, kako zadeva deluje, sem ugotovil, da je napak res zelo veliko, vendar pa je objava oziroma zapis za njih veliko bolj razumljiv, kot pa da berejo zapis v slovenščini. Ta nov dodatek bom nekaj časa pustil, da vidim, kako se bo obnesel.

Prav tako, sem ugotovil, da sem zadnje čase izpuščal recepte za zelenjavne jedi in se bolj posvečal raznim sladicam. Glede na to, da prihaja poletje in je treba skrbet za postavo, bo sladic mogoče malo manj. Vsaj upam, da bo. 

Prav tako pa sem pripravljen na razne pripombe oziroma zamlisli, kako izboljšati blog. 

Lep pozdrav vsem obiskovalcem.

Torta Deček v čebru vode - Boy in the pool cake

Z enim dnevom zamude, sem se spravil objaviti še drugo torto iz enodnevnega podviga, kar sem že omenil v tem zapisu. Pri drugi torti je bila želja sodelavke, da bi bila jagodna, podobna moji prejšnji torti Zaljubljeni dalmatinček.  Glede teme torte oziroma izgleda torte pa mi ni znala točno povedati, kaj bi bilo njenemu sinu všeč. Glede na to, da je povedala, da naj bi imeli po domačem praznovanju še praznovanje v slaščičarni Pod vodo v Cityparku, sem se spomnil na eno izmed tort, katero sem videl na enem izmed spletnih blogov, katere redno spremljam. Sodelavki sem rekel, naj mi zaupa glede izgleda torte, ki bo nekakšna predpriprava na drugo praznovanje. Tako se je začelo ustvarjanje jagodne torte z vanilijevo kremo, izgled torte pa je bil velik "lesen" čeber vode v kateremu plava mlajši deček. Več o torti pa bo razvidno iz spodnjih fotografij.

Biskvit za to torto je tisti zraven ananasov.

Druga plast vanilijeve kreme in narezanih jagod.

Mazanje z belo in modro vanilijevo kremo.

Na modri vanilijevi kremi sem moral ustvariti valovanje vode.

Torto sem obložil z savoiradi piškoti, da je dobila izgled lesenega čebra polnega vode.

Deček iz marcipana, ki plava v vodi.

Za tiste, ki še niso ugotovili, povem, da so spodaj vidni nožni prsti, ki gledajo iz vode.

Še iz profila.

Končni izgled z napisom.

Pa še en close-up na nožne prste.

Piškotov okoli torte ni potrebno pojesti, saj so bili namenjeni zgolj izgledu torte. Vem, da bi se lahko še malo bolj potrudil, ampak po pravici povedamo, sta mi izdelavi dveh tort vzeli preveč časa, na fotografijah pa tudi nisem hotel odklonirati smetane na piškotih, ki malo kazi izgled torte.

Pa je nastala torta, kjer je večji del dečka "Pod vodo" ;).

Torta Košarkaška žoga - Basketball cake

Sodelavkama sem obljubil, da bom njunima sinovoma za rostni dan izdelal torti. Problem pa je nastal, ko sem izvedel, da imata oba rojstni dan in praznovanje na isti dan. Ker dveh tort v enem dnevu še nisem delal, je bil to zame kar velik podvig, saj ju nisem hotel razočarati z izgledom tort. Glede na to, da nisem izučen slaščičar, sem se kljub temu maksimalno potrudil in na koncu bil kar zadovoljen z obema tortama. 

Za prvo torto sem dobil idejo, ko je sodelavka omenila, da ima njen sin rad košarko. Ker sem bil tudi jaz včasih "resen" košarkaš, sem takoj dobil idejo o torti z izgledom polovice košarkaške žoge. Za model oziroma pekač sem uporabil kar eno izmed  velikih skled iz Ikea-je, katerih ni nikoli dovolj doma (doma ima dve, eno pa uporabljam v službi). Skleda Blanda velikosti 28 cm, se je pri peki izkazala, saj je v njej nastal lep biskvit, prav takšne oblike, kot sem si želel. Recepta celotne torte oziroma sestavin ne bom pisal, ker nikoli ne delam enakih tort in sestavine dodajam po občutku, v okvirih na eno jajce 5 dag sladkorja in 5 dag moke.   Prav tako pa pri iizdelavi biskvita uporabljam polnozrnato moko in rjavi sladkor. V tej torti sem si zamislil okus pomaranča-rum-marcipan, kateri gredo lepo skupaj pa še barvno so usklajeni. Ostale podrobnosti pa bodo razvidne iz fotografij. 

Desno biskvit za košarkaško žogo, v ozadju pa že spečen za drugo torto.

Očiščene sredice pomaranče, katerim sem odstranil ovoj oziroma vse bele dele, da v torti ne bi grenili.

Prva plast z rumovo kremo in pomarančami.

Sestavljena torta.

Pokrita z oranžno obarvanim marcipanom, kateri bo dal "žogi" teksturo hrapavosti, boljše kot pa da bi uporabil tičino maso, ki je čisto gladka.

Glajenje marcipana.

Odrezan odvečni marcipan in "žoga" očiščena sladkorja.

Lepljenje z vodo črnih marcipanovih trakov.

Končana torta od blizu.

Na koncu sem na torto dodal še številki 1 in 6, potem pa je šla torta v hladilnik na hlajenje, jaz pa v izdelavo druge torte. Med izdelavo druge torte sem imel vmes še nekaj opravkov, tako, da sem prvo torto pred  dostavo sodelavki pozabil fotografirati. Super, a ne!. Ostal sem brez fotografij končane torte. Zato se lahko zadovoljim z zadnjima dvema fotografijama, kateri sta vse kar imam od končane torte. Dobra šola za drugič.

Jutri pa verjetno sledi objava fotografij druge torte.

Nutellin tiramisu

Glede na to, da sem pred slabima dvema tednoma začel z intenzivno vadbo Insanity, si s takšnimi recepti  ne delam usluge. Vadbo Insanity sem začel samo zato, da ugotovim, če je res možno v 60 dneh spremenit telo oziroma izgubiti odvečno maščobo. Vadba je res intenzivno nora in upam, da mi bo uspelo zdržati vseh 60 dni. Verjetno bom enkrat po koncu vadbe v blog dodal zapis o celotni vadbi, danes pa nazaj k receptu. Tole je preprost recept za tiramisu, katerega lahko pripravimo tudi otrokom, saj v njemu ni kave oziroma alkohola. 

Za pripravo potrebujemo : 
- 2 dcl ohlajenega kakava (namesto kave)
- 400 ml sladke smetane
- 250 gramov mascarpone sirčka
- piškote Savoiardi oziroma po domače baby piškote
- tri velike žlice nutelle 
- čokolada v prahu za posipanje

Najprej pripravimo kakav (mleko + kakav v prahu), lahko ga pa nadomestimo tudi z vročo čokolado. Nato  v večji posodi z električnim mešalnikom stepemo sladko smetano, dodamo mascarpone in tri velike žlice nutelle.

Nutellina krema

V visoko posodo položimo plast piškotov in jih namočimo s kakavom ali pa vročo čokolado.

Na plast piškotov dodamo Nutellino kremo in jo lepo razporedimo po piškotih, tako, da je debeline vsaj 1 cm.

Druga plast piškotov

Postopek ponovimo vsaj še dvakrat (plast piškotov, plast kreme, plast piškotov in plast kreme), na koncu pa vrhnjo kremo posipamo s čokolado v prahu. Celotna izdelava ne traja več kot 15 minut (všteto s pripravo kreme).

Tiramisu je potrebno v hladilniku ohladiti vsaj za 3 ure, najboljše pa je, da počaka v hladilniku na naslednji dan, ko pa je še veliko boljši.

Po 4 dneh sem našel še izgubljeno fotografijo, katera je nastala čisto na koncu, ko je bila posoda že skoraj prazna.

Pa uspešno izdelavo!