Torta Košarkaška žoga - Basketball cake

Sodelavkama sem obljubil, da bom njunima sinovoma za rostni dan izdelal torti. Problem pa je nastal, ko sem izvedel, da imata oba rojstni dan in praznovanje na isti dan. Ker dveh tort v enem dnevu še nisem delal, je bil to zame kar velik podvig, saj ju nisem hotel razočarati z izgledom tort. Glede na to, da nisem izučen slaščičar, sem se kljub temu maksimalno potrudil in na koncu bil kar zadovoljen z obema tortama. 

Za prvo torto sem dobil idejo, ko je sodelavka omenila, da ima njen sin rad košarko. Ker sem bil tudi jaz včasih "resen" košarkaš, sem takoj dobil idejo o torti z izgledom polovice košarkaške žoge. Za model oziroma pekač sem uporabil kar eno izmed  velikih skled iz Ikea-je, katerih ni nikoli dovolj doma (doma ima dve, eno pa uporabljam v službi). Skleda Blanda velikosti 28 cm, se je pri peki izkazala, saj je v njej nastal lep biskvit, prav takšne oblike, kot sem si želel. Recepta celotne torte oziroma sestavin ne bom pisal, ker nikoli ne delam enakih tort in sestavine dodajam po občutku, v okvirih na eno jajce 5 dag sladkorja in 5 dag moke.   Prav tako pa pri iizdelavi biskvita uporabljam polnozrnato moko in rjavi sladkor. V tej torti sem si zamislil okus pomaranča-rum-marcipan, kateri gredo lepo skupaj pa še barvno so usklajeni. Ostale podrobnosti pa bodo razvidne iz fotografij. 

Desno biskvit za košarkaško žogo, v ozadju pa že spečen za drugo torto.

Očiščene sredice pomaranče, katerim sem odstranil ovoj oziroma vse bele dele, da v torti ne bi grenili.

Prva plast z rumovo kremo in pomarančami.

Sestavljena torta.

Pokrita z oranžno obarvanim marcipanom, kateri bo dal "žogi" teksturo hrapavosti, boljše kot pa da bi uporabil tičino maso, ki je čisto gladka.

Glajenje marcipana.

Odrezan odvečni marcipan in "žoga" očiščena sladkorja.

Lepljenje z vodo črnih marcipanovih trakov.

Končana torta od blizu.

Na koncu sem na torto dodal še številki 1 in 6, potem pa je šla torta v hladilnik na hlajenje, jaz pa v izdelavo druge torte. Med izdelavo druge torte sem imel vmes še nekaj opravkov, tako, da sem prvo torto pred  dostavo sodelavki pozabil fotografirati. Super, a ne!. Ostal sem brez fotografij končane torte. Zato se lahko zadovoljim z zadnjima dvema fotografijama, kateri sta vse kar imam od končane torte. Dobra šola za drugič.

Jutri pa verjetno sledi objava fotografij druge torte.