Melonin sirup

Danes pa ena predstavitev izdelka, kateri bo bolj muha enodnevnica. En dan je namreč zdržal tale sirup predno ga je skoraj zmanjkalo. Ker sem dobil eno melono vrste Galia, ki ni naša najbolj priljubljena, sem se spomnil soka iz melon, katerega sem večkrat kupil pred davnimi leti, sedaj pa ga ne vidim več na prodajnih policah. Vem, da je bil pakiran v tetrapaku po 1,5 litra, vendar se znamke oziroma izdelovalca tega soka ne spominjam. Sedaj že dolgo ne kupujemo sokov v trgovinah, tako, da niti nisem pozoren, če še obstaja melonin sok v tetrapaku.

Ker moji dve tokrat nista bili preveč zainteresirani, da bi melono pojedli, sem pa rekel, da bom probal spet nekaj novega. Nič lažjega kot melono spustiti čez sokovnik Omega 8006 in s tem pridobiti malo več kot 5 dcl čistega meloninega soka. No pa dajmo še zraven 250 gramov sladkorja in 4 dcl vode ter vse skupaj na štedilnik do vretja. Ko se je sirup malo ohladil, sem ga pretočil v steklenico in ga hotel pospraviti v temen hladen prostor. To mi ni uspelo, saj sem ga že čez dve uri že veselo točil v kozarce in mešal z vodo. Skoraj cel liter meloninega sirupa smo spili v enem dnevu.

Sveže izstisnjen sok iz melone vrste Galia.

Končni produkt in primerjalni vzorec ;)

Veliki trije

Da pa ne bo vse prelepo, pa lahko po pravici povem, da takšen sirup iz melon drugi dan ni več primeren za kakšne obiske. Vsi vemo, da melone nekaterim ljudem ne dišijo in imajo podoben vonj kot gnila jajca. Tudi v mojem primeru je sirup drugi dan dobil močan vonj, čeprav je bil po okusu še primeren za pitje. Ker pa je človeški um naravnan tako, da povezuje vonj z okusom, kar pomeni, da če nam nekaj ne diši, nam tudi ne bo dobro, pa je potrebno takšen sirup porabiti v enem dnevu.

Bil pa je dober poskus, kateri me je za en dan vrnil v tista leta, ko sem še kupoval pripravljene sokove.