Sweden here I come!!!

Jutri zjutraj pa novim dogodiščinam naproti!

Sirup iz vijolične bazilike

Tale sirup pa je čisti zadetek v polno. Začelo se je tako, da sem bil v soboto že ob 7.00 uri na glavni Ljubljanski tržnici, kjer sem se spet ustavil pri mamci, kjer kupujem tista zelišča, katerih nimam doma. Kljub temu, da sem si preventivno naredil zalogo vijolične bazilike (v zmrzovalniku sta shranjena litrski in pol litrski glaž) nisem mogel, da ne bi vzel tri šopke vijolične bazilike. Ker sem velik odjemalec te njene bazilike mi je dala mamca še dva za povrh. Tako sem romal doma spet s 5 šopki bazilke in si mislil, jih bom že za kaj uporabil. Lahko bi rekel, da je bila vožnja domov prav aromatična, saj je v avtu dišalo po baziliki. Prav tako pa sem že v avtu premišljeval, kaj bi naredil s toliko bazilike. Dobil sem idejo, da iz bazilike naredim sirup, saj izdelava ne more biti precej drugačna od ostalih sirupov kot so metin, melisin in ostali. 

Za  zadetek v polno sem uporabil (tokrat sem igral malo bolj na sigurno, saj sem hotel ohraniti barvo):

- 5 šopkov vijolične bazilike

- 1,5 kg sladkorja

- 3,5 litra vode

- sok ene limone

Baziliko sem opral in iz stebelc osmukal vse liste, saj je bilo listov več kot preveč. Liste sem nato še enkrat opral in jih pustil, da so se osušili. Medtem sem v večjem loncu zavrel vodo in dodal sladkor. Tokrat sem uporabil navaden beli sladkor, saj sem upal, da bo nastal sirup nežno rdeče barve, kar pa bi z uporabo rjavega sladkorja uničil. Ko se je sladkor stopil in je voda še enkrat zavrela, sem lonec odstavil iz štedilnika in ga pokril s pokrovko. Lističe bazilike sem na hitro nasekljal na manjše kose, nato pa jih dal v lonec, pokril s pokrovko ter pustil pokrite do naslednjega dne (celih 24 ur). Naslednji dan me je v loncu že čakala rdeče-obarvana-dišeča-po-baziliki tekočina, katero sem precedil, nato pa jo ponovno zavrel in ji dodal sok ene limone. Ko se je malo ohladila, sem jo pretočil v segrete steklenice, pri čemer sem napolnil 4 litrske steklenice.

Lističe rdeče bazilike.

Naslednji dan pa je bil dan D, ko je bilo treba preizkusiti, kaj sem tokrat ustvaril. Kot ostali sirupi se tudi tale redči z vodo. Že po prvem požirku sem vedel, da sem spet zadel v polno. Spet mi je uspel super sirup. Odličen sirup, kateri ima vonj o baziliki, okus pa je mešanica bazilike z rahlim pridihom limone.  Tudi moja boljša polovica je po prvem kozarcu priznala, da je bila sprva skeptična, da bo tokrat nastal dober sirup, sedaj pa je tudi ona presenečena, kako dober sirup je nastal iz kupa bazilike, sladkorja in vode. 

Ob objavi tega zapisa je prva steklenica že pošla, druga pa je že pri polovici. Ne bom dejal, da za hitro izginjanje sirupa ni krivo vreme, vendar pa je ta sirup tako dober, da ga bo potrebno kmalu spet narediti. 

Ko sem se spravil pisati tale zapis, sem šel preverjati na net, če že obstaja kakšen zapis o sirupu iz bazilike. Eden izmed zadetkov je na strani www.kulinarika.net/, kjer je skoraj identičen recept kot tale moj. Med mnenji je nekdo omenjal baziliko Magic Blue. Slučajno kdo ve, kje bi se dalo dobit to vrsto bazilike?

Cimetove rolce - Kanelbullar

Kot sem že v naslovu napisal, tokrat res ni šlo drugače. Tale zapis je še tako vroč, kot je pladenj, ki je prišel iz pečice.  Ker grem konec meseca na Švedsko, sem mislil, da mi bo uspelo počakati s pripravo teh opojno dišečih rolc in bom prvo sprobal originalne, vendar pa so me prelepe fotografije zavedle. Te cimetove rolice oziroma v originalu Kanelbullar sem prvič videl na programu 24kitchen, kjer jih je pripravil Rudolf, ko pa sem videl fotografije blogerke Cinnamon and Thyme in njen zapis oziroma recept o izdelavi Cimetovih rolc- Kanelbullar, pa je bil čas, da stopim v akcijo. Sestavine in recept za izdelavo lahko najdete na njenem blogu, katerega tudi močno priporočam za nadaljnje obiske.

Tele moje ne izgledajo tako lepe kot njene, vendar je bilo tole narejeno spet instiktivno in precej na hitro, saj sem se odločil v enem trenutku, pa čeprav sem bil na tesnem s časom. Količino sestavin sem malo priredil (zmanjšal), tako da sem iz sestavin spekel 13 komadov rolic. Že po 10 minutah pečenja, ko se je po stanovanju začel širiti vonj po cimetu, smo vsi komaj čakali, da bodo spečene.

Sveže pečene, pa je iz pladnja že izginila ena.

Kar jih je ostalo od danes, bo pa za jutrišnji zajtrk. 

Niso tako estetsko lepe kot pri Cinnamon and Thyme, so pa dobre za pop....t.

Kuskus z mediteranskim pridihom

Še ena hitra jed, ki je večkrat na naših krožnikih, pa je na žalost še nisem objavil. V bistvu gre za neke vrste kuskus z zelenjavo, vendar pa so v jedi najbolj pomembne sestavine zelene izkoščičene olive, origano in bazilika. Mogoče se bo komu zdela tale kombinacija ostale zelenjave in oliv malo čudna, vendar pa zame olive dodajo tisto piko na i, da je jed drugačna od ostalih. Ker smo pri nas vsi veliki jedci, pišem sestavine kot jih uporabljam pri kuhi, vi pa si jih priredite po svoje.

Tokrat so v lonec romale naslednje sestavine:
- 1 srednje velika čebula
- 1 strok česna
- tris paprik (rumena, rdeča in zelena)
- 3 pelati (najlažje se jih nadomesti z konzervo narezanih pelatov)
- cca 20 zelenih izkoščičenih oliv
- 300 gramov kuskusa (instant varianta)
- 10 listov sveže bazilike in pa žlička origana (na žalost nisem imel svežega)
- sol, poper, oljčno olje

V večjem loncu (pokrovka mora biti, za dokončanje jedi) na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo na manjše trakove narezano papriko in jo prepražimo, vendar mora ostati še malo čvrsta.  Dodamo pelate, ki smo jih narezali na koščke ter vse skupaj malo pokuhamo. Ko so se pelati razpustili dodamo 2 dcl vode, žličko origana, solimo (vendar ne preveč, ker bojo jedi slan okus dale olive) ter vse skupaj kuhamo na zmernem ognju 5 minut. Na koncu dodamo zelene olive, katere se ne smejo predolgo kuhati, ampak samo pogreti. Olive kuhamo samo toliko časa, da v lonec natrgamo deset listov sveže bazilike (to je največ 2 minuti). Nato dodamo kuskus in dobro premešamo, da se ves kuskus prepije z omako, odstavimo lonec iz štedilnika, pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se kuskus duši 5 minut. Po 5 minutah odstanimo pokrovko in nastalo jed narahlo premešamo ter serviramo na krožnike.

Včasih k sestavinam dodam še bučko in korenje, vendar pa se mi zdi, da je  potem že preveč zelenjave na kupu, čeprav jo vsi obožujemo. 

Pira z lisičkami

Po nekajdnevnem  tretmaju z jodom in omega 3 maščobami se počasi vračam k navadni kuhariji. Letošnji dopust je minil kot bi rekel KEKS, saj so dnevi na morju minevali  prehitro. Čeprav se mi je dan začel že ob 6.30 uri, ko sem vodil našega "morskega psa" (zlata prinašalka) na kopanje, je bil dan zame še vedno prekratek. Po vseh morskih dobrotah, ki smo jih pojedli, se nam bo vsem še nekaj časa kolcalo, saj sveže ribe in ostali prebivalci morja ulovljeni od lokalnega ribiča, se ne morejo primerjati s ponudbo  v naših trgovinah. Zato sem se odločil, da naredimo en krajši premor z morsko hrano, da  ne bo potem prevelik šok, ko bo okus kupljenih rib drugačen, kot pa tistih na morju. 

Za danes pa en hiter recept iz pire in lisičk. V bistvu čist "natur" varianta.

Skupaj sem zmetal naslednje:
- 1 srednje veliko čebulo
- 2 stroka česna
- 250 gramov lisičk
- 250 gramov pire
- sol, poper, bazilika in oljčno olje

Piro sem skuhal, jo odcedil in pustil, da se je hladila. V ponvi sem na oljčnem olju prepražil nasekljano čebulo in česen ter dodal narezane lisičke in jih na kratko prepražil. Ko je večina tekočine povrela, sem solil, popral in natrgal 4 večje lističe bazilke. V ponev sem nato dodal kuhano piro, vse skušaj dobro premešal in pražil še 2-3 minute. 

Tole je res en tak hiter in preprost recept, kateri prav paše po tistem tretmanu z jodom in omega 3 maščobami.