Karlskrona - Najdražja večerja in največje razočaranje

Preveč stvari se je dogajalo v zadnjem času in si nisem mogel vzeti toliko časa, da spišem tole. Kot pa sem že obljubil, bo tale zapis v zvezi hrane, ki sem jo imel možnost poizkusiti.

Zajtrki so bili v hotelu, kjer smo bili nastanjeni, tako, da tukaj ni bilo nekih posebnosti, razen tega, da so imeli res zelo dober polnozrnat kruh, ki je bil še vedno topel in dišeč, ko sem prišel na zajtrk.

Ker smo imeli predavanja čez dan in smo imeli vmes 1 uro pavze, nam je gostitelj predlagal, da hodimo na kosilo v restavracijo, ki je v sklopu fakultete. Gre se neke vrste "All you can eat" restavracijo, ki je mešanica tajske in švedske kuhinje.  Lahko si izbiral med večimi različnimi tajskimi jedmi, kot jih poznamo iz tajskih restavracij in pa različnimi jedmi švedske kuhinje, kjer pa so prevladovale jedi kot so pečen losos, losos v smetanovi omaki, pečene ali ocvrte britvaste kozice, široki razanci z jastogom, različni morski sadeži in pa nepogrešljive mesne kroglice. V bistvu je bilo preveč jedi, ki so mi bile všeč, tako, da sem včasih na krožniku  naredil takšne grozne kombinacije, samo zaradi oči, katere so želele vse probati. Cena kosila je bila 79 kron (cca 10 EUR), kar pomeni, da si plačal teh 79 kron, dobil krožnik in kozarec, potem pa si si nalagal kolikor si hotel in karkoli si hotel.

Prvi dan smo lahko še jedli zunaj, ker je bilo lepo sončno  vreme. Rezanci z zelenjavo in ocvrte britvaste kozice.

Slabša fotka, ker nisem glih pristaš, da se v lokalih fotografira. Tukaj je že bila ena izmed divjih kombinacij. Kuskus z zelenjavo in rakci, zelenjavni zavitki, pražena zelenjava, pa še solata z paradižnikom in olivami. Po vsem tem sem šel še po 3 kose lososa v omaki. Vem veliko preveč.

Po zaključku predavanj pa smo odšli nazaj pri hotelu, kjer sem vsak dan odšel še  na sladoled, kateri pa si zasluži posebno objavo, katera bo naslednja in zadnja o Karlskroni.

Večerje sem poskušal preskočiti, saj sem čez dan pojedel toliko kalorij, da mi večerje res ni bilo potrebno jesti. Kljub temu pa sem šel enkrat v lokal Toskana na pico, da vidim, kakšne so pice na Švedskem.  Kljub temu, da je imel lokal Italijansko ime, velike ponudbe pic ni bilo, ali pa smo mi razvajeni, da mora biti v jedilniku vsaj cela stran pic. Naročil sem eno vegetarijansko pico, kjer mi je natakar zarven prinesel še manjši krožnik s solato iz kislega zelja in čilija. Nimam pojma zakaj ampak je pač bilo treba tudi to pojest. Stran pa ja ne bomo metali a ne?

Vegetarijanska pica, solata iz kislega zelja in čilija, 3 dcl pomaračnega soka = 125 kron, cca 15,5 EUR.

No sedaj pa pridemo k večerji, ki je bila moja najdražja zaenkrat. Prvi dan predavanj so nam dejali, da bomo v sredo po predavanjih odšli v Marinmuseum, ki je pomorski muzej, nato pa bo organizirana večerja. Po ogledu Marinmuseuma, ki je res lep in ga priporočam za obisk, pa so nam pripravili večerjo, ki je bila na malo višjem nivoju. Iz kuhinj je prišel šef kuhinje, ki nam je predstavil, s kakšnimi jedmi se bomo nažirali, ampak sledila je popolna streznitev za večino od udeleženecev. Prvo so na mizo prinesli predjed, ki je bila sestavljena iz:

Surov losos v lastnem soku, neznana surova bela riba s poprom in kumaricami, surov losos v smetanovi omaki s koprom in pa kuhan krompir, kuhana jajca ter neke vrste "wassa" kruh. Res da imam rad ribe, ampak toliko surovih rib pa ne glih, kljub temu da so dobre za zdravje. Spraznili smo skledico z lososom v smetanovi omaki in koprom, iz drugih dveh pa smo samo probali po en kos ribe. 

Po predjedi jih je bila večina še vedno lačnih in so čakali glavno jed, kjer jim je šef kuhinje obljubljal losove zrezke. Ko pa so dobili jed pred sebe, pa je bil zanje zopet hladen tuš, ker so bili ti losovi zrezki, ki naj bi bila njihova tradicionalna jed, delno surovi. Na krožnik so dobili kos hrustljave pite iz krompirja in oreščkov, 3 manjše losove zrezke in pa omako iz brusnic. Izgledalo je lepo, vendar pa niso bili navdušeni nad okusom skoraj surovega losovega mesa. Fotografije nimam, ker nisem želel slikati sosedov krožnik.  Ker pa sem bil edini vegetarijanec, pa je šef kuhinje zame pripravil naslednje. Na srečo spet riba ;). Na žalost pa si nisem zapolnil kakšne vrste, vendar naj bi šlo zopet za njihovo tradicionalno jed, kjer je bila riba ocvrta v ovoju iz drobtin in mletih mandljev, zraven pa je bil pire krompir, grah, šparglji, rdeča pesa, prelito z oljem in mandlji.

Švedska tradicionalna jed, za katero pa si nažalost nisem zapolnil niti imena.

Moja jed je bila odlična in sem skoraj pomazal krožnik. Tega pa ne bi mogel reči za vse ostale razen nekaj izjem, ker je večina pustila skoraj polovico jedi. Delno surove jedi jim pač niso šle. Na koncu je bila še sladica iz dveh kepic (res kepic) mangovega in borovničevega sladoleda. Sladoled kot sladoled, ampak se ni mogel primerjati s tistim, katerega sem po tej večerji še šel iskat. Po koncu večerje pa je sledilo presenečenje, kjer smo izvedeli, da moramo večerjo plačati sami. Cena? Ah samo 350 kron, cca 44 EUR. Vem, da nekateri hodite na dražje večerje, ampak jaz si res še nisem privoščil večerje, da bi samo zase dal 44 EUR, tako, da je bila to moja najdražja večerja do sedaj.

Drugače pa ima Švedska zelo visok standard in je ena izmed najdražjih držav v Evropi. Za primerjavo lahko povem, da stane pivo v lokalu 80 kron (10 EUR), magična meja se pri vsem začne pri teh 10 EUR. V lokalu je za rundo odletelo 100 EUR, kot da bi rekel keks. 

Pa pridemo da največjega razočaranja, ki me je doletelo. Tako sem se veselil, da bom lahko odšel na Švedsko, kjer bom lahko probal njihovo tradicionalno pecivo Kanelbullar v originalu, vendar sem se močno motil.  Kot prvo nisem našel nobene domače pekarne, v lokalih tega niso imeli in se mi je zdelo, da sploh nisem na Švedskem. Nato sem od receptorke v hotelu dobil informacijo, kje naj bi bila ena stara pekarna, ki to sama peče. Zjutraj ves vesel hitim do pekarne, kjer pa prodajalka pove da tega ne pečejo več.  Kako ne pečejo cimetovih rolc, če pa so njihova tradiciolnalna jed. Pa me pošlje v drugo pekarno, kjer pa naj bi jih sigurno imeli. Grem še hitro v drugo pekarno, kjer gledam in gledam po policah, vendar jih nisem našel. Ko pa sem vprašal prodajalko, če jih pri njih pečejo, pa mi pokaže na polico, na kateri je bilo zloženo pecivo, ki pa sploh ni izgledalo kot pravi Kanelbullar. Skoraj sem se že skregal s prodajalko, da to pa ni to, pa mi je nato povedala, kakšne sestavine so v njej, tako, da naj bi to res bil Kanelbullar. Pač se nisem mogel sprijazniti in sem prodajalki na Ipadu pokazal Kanelbullar, iz spletnega bloga katerega je spekla Cinnamon and Thyme.  Na koncu je bilo tako, da je poklicala še ostale peke, da pridejo še oni pogledat, kakšen naj bi bil Kanelbullar, tako, da so vsi dejali, da bi takšno mojstrico takoj zaposlili. No Cinnamon and Thyme, ko boš tole brala, vedi, da si dobila veliko pohvalo pekov iz Švedske in če si zainteresirana, te čaka delovno mesto v pekarni.

Kakšna žalost. Ni podobno niti K-ju od Kanelbullarja.

Nato sem Kanelbullar iskat še v trgovinah, vendar pa je bilo vse kar sem našel v obliki polžev. Lahko samo rečem, da sem bil izredno razočaran, saj pravega Kanelbullarja v ožjem središču mesta Karlskrona  nisem imel možnost probati. 

Kljub vsemu pa je bilo prehranjevanje in nabiranje kalorij zame nadvse uspešno, saj sem v 6 dni pridobil nazaj 2 kilograma čiste teže.