Polnjene bučke Halloween

Kako pripraviti otroka, da bi začel jesti zelenjavo? Kako si vzeti malo časa, da otroka razveseliš s hrano?

Glede prvega vprašanja, pri nas ni problem, ker je naša mala pikica prava "zelenjavarca". Zaenkrat še nismo pripravili zelenjave, katero ne bi pojedla. No na drugo vprašanje, pa bom danes odgovoril. 

Pa začnimo na začetku. V soboto smo domov prinesli okrasne bučke, katere imamo nekatere za dekoracijo, dve pa smo izrezljali. Ker sta bili majhni buči in ker sta bili preveč na toplem sta se omehčali ter padli dol, tako, da smo ju vrgli stran. To pa je tako razžalostilo najino pikico, da je očka sklenil, da ji zopet pričara nasmešek na obraz. Povedal ji je, da bodo za današnje kosilo strašne buče Halloween in krvavi kus kus.

Sestavine za strašen obrok. (nadev je tokrat gobji, lahko pa uporabite kakršnega koli)
- 5 bučk (sem imel res veliko srečo, ker se jih v takšni obliki ne dobi vedno)
- 250 gramov šampinjonov (pol belih, pol rjavih)
- 2 večja paradižnika
- 2 šalotki
- 2 vejici svežega timijana
- žlica polnozrnatih drobtin
- 100 gramov mladega kozjega sira (+še malo sira za gartiniranje)
- sol in poper po okusu

Krvava priloga
- 200 gramov kus kusa
- 1 šalotka
- 3 pelati
- malo posušenega origana in bazilike
- 100 gramov mladega kozjega sira
- sol in poper po okusu

Začel sem z bučkami. Odrezal sem kapico, jih izdolbel z žličko, nato pa z nožkom izrezljal oči, nos in usta. Nastal je takšen kvintet.

Vem, lahko bi bile boljše.

Za nadev sem tokrat narezal šalotki, ju prepražil na oljčnem olju, dodal narezane šampinjone in jih prepražil. Dodal na drobno narezana paradižnika, osmukal vejici timijana, solil popral ter na zmernem ognju kuhal. 5 minut. Nato sem dodal žlico drobtin, katere so popile omako in z nastalo omako napolnil bučke. Na vrhu sem nadrobil mlad kozji sirček in še nekaj sira za gratiniranje, jim namestil pokrivala, ter jih v pečici pekel 30 minut.

Napolnjena bučka.

Pripravljene za peko.

Med pečenjem pa sem pripravil "krvavo" prilogo. Na oljčnem olju sem prepražil narezano šalotko ter dodal narezane neolupljene pelate. Vse skupaj dobro zdušil (na žalost sem moral dodat še pol deci tekočine, da kus kus ne bi bil presuh), solil, popral, dodal malo origana in bazilke ter nazadnje še kus kus. Lonec sem odstavil in ga pokril s pokrovko. Po 5 minutah sem lonec odkril in vanj nadrobil mlad kozji sir ter vse skupaj dobro premešal. 

Ko so bile bučke pečene, sem jih nadeval na krožnike, dodal prilogo ter poklical mojo žalostno pikico. Ko je prišla v kuhinjo, se ji  je ob pogledu na krožnike pričaral velik nasmešek na obraz. Ali je še kaj lepšega, kot videti otroka srečnega in nasmejanega?

Pa še malo igranja z nožem ;)

Ali tudi vi kdaj s hrano pričarate otroku nasmešek na obraz?

Polnozrnati špinačni ravioli

Izdelava domačih testin me zadnje čase navdušuje, ker sploh ni takšen bav-bav, kot sem si prej predstavljal. Edini problem nastane pri razvaljanju testa dovolj na tanko, sploh, če nimaš strojčka za testenine, vendar na to gledam, kot na neke vrste fitnes. Poletna objava blogerke Gourmet forever o Špinačnih raviolih, me je pripravila na to, da sem še sam šel v akcijo in na malo spremenjen način izdelal svoje polnozrnate špinačne raviole. 

Testo

- 400 gramov polnozrnate pirine moke

- 4 jajca

- žlica olivnega olja

Nadev

- 500 gramov mlade špinače

- 100 gramov ricotte

- 100 gramov feta sira

- sol, poper in malo muškatnega oreščka

Iz sestavin za testo sem zamesil testo, ga zavil v folijo in ga dal počivat v hladilnik za cca 1 uro, v tem času pa sem pripravil nadev.

Špinačo sem na kratko blanširal v kropu, jo odcedil in nato še iztisnil tekočino. Nato sem jo narezal oziroma sesekljal in v skledi zmešal z ricotto, nadrobljenim feta sirom, popral, dodal malo muškatnega oreščka in čisto malo dosolil.

Potem pa je prišel na vrsto fitnes, saj sem poskušal testo razvaljat dovolj na tanko, da ravioli ne bi bili preveč debeli. Razvaljano testo sem z plastičnim modelčkom izrezal v kroge, katere sem nato polagal na plastični modelček, jim dodal polno žličko nadeva, robove narahlo namočil ter modelček stisnil skupaj. Ker je bilo opravilo lahko, se je takoj v stiskanje vključil še moj mali sonček, tako, da si spet ne morem pripisat vseh zaslug za izdelavo teh raviolov. 

Skuhal sem jih v 5 minutah, ter jih kot je že Gourmet forever napisala v svoji objavi, nakapal samo z malo stopljenega masla, da ne bi s kakšno drugo omako povozil okus špinače.  Čeprav je bilo v nadevu že dovolj "sira" pa sem po "stari navadi" po njih še naribal malo trdega kozjega sira. 

Polnozrnati špinačni ravioli so bili odlični, kar pomeni, da jih bomo še večkrat naredili, sploh ker smo vsi veliki ljubitelji špinače. 

Kostanjeva torta - Chesnut cake

Kako gre že tisti pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa?  No, tale pregovor mi je moja servirala včeraj zjutraj. Očitala mi je, da zadnje čase pečem torte za druge, za nas pa nimam časa. Po eni strani mi teži, da ne bo jedla sladic, ker pazi na kilograme, potem pa takle očitek. Takole pa se ne bomo šli. Pa dajmo eno majhno in hitro tortico pripravit sem rekel.  Itak jo bom pripravil kot za trening oziroma vajo, čeprav pa z ljubeznijo.  Ja kakšno torto pa bi si želela moja draga, jo vprašam? Dobim odločen odgovor, da naj bo jesenska torta oziroma kar kostanjeva torta. Prav pa naj bo kostanjeva.  Nov izziv zame, vendar pa upam, da ne pretežak. Za kostanjevo torto sem uporabil naslednje sestavine.

Biskvit:

- 4 jajca

- 200 gramov polnozrnate moke

- 200 gramov rjavega sladkorja

- pecilni prašek

- 0,5 dcl olja

- 1 dcl vode

Nadev - krema

- 250 gramov kostanjevega pireja

- 200 ml sladke smetane

- 250 gramov mascarpone sirčka

- velika žlica mletega sladkorja

Okrasitev - krema

- 150 gramov kostanjevega pireja

- 200 ml sladke smetane

- 200 gramov mascarpone sirčka

- tičina masa in malo marcipana za plodove

Priprava je enostavna, v bistvu takšna kot pri vseh osnovnih tortah.

Ločimo rumenjake od beljakov. Rumenjake in sladkor penasto vmešamo, dodamo olje in vodo. V nastalo maso presejemo moko in pecilni prašek, da ne ostanejo grudice, ter dobro zmešamo. Iz beljakov naredimo trd sneg, katerega narahlo vmešamo v ostalo maso, ter prelijemo v namaščen in pomokan okrogel pekač premera 26 cm. Pečemo na 180 stopinjah 35 minut. (<---moja pečica)

Nadev oziroma kremo pa izdelujem na naslednji način. Sladko smetano stepam toliko časa, da preide iz tekočega v rahlo kompaktno stanje. Nato ji dodam žlico sladkorja, kar jo še malo utrdi. V nadaljevanju dodam mascarpone sirček ter vse skupaj zmiksam, na koncu pa še kostanjev pire in nastane kompaktna kostanjeva krema. 

Ohlajen biskvit sem dvakrat prerezal in vsako rezino namazal s polovico kostanjeve kreme. 

Ker sem se odločil, da tokrat ne bom mešal okusov in bom ostal samo na kostanjevem okusu, sem na enak način pripravil še kremo, s katero sem prekril torto. Tukaj pa je prišlo igranje z brizganjem kreme. Zadal sem si veliko nalogo, saj sem poskušal prekriti celotno torto z enako velikimi zvezdicami. Z brizganjem kreme oziroma smetane z različnimi nastavki še nimam veliko izkušenj, zato so takšni treningi dobrodošli. Po vseh zvezdicah, ki so nastale na torti, je torta romala na hlajenje v hladilnik. 

Že brez okraskov je torta izgledala kar dobro, vendar pa se mi je v glavo naselila ideja, da bi iz sladkorne mase izdelal kostanje. Po izdelavi kostanjev, pa je prišla ideja, da naredim še neke vrste ježka v katerem bodo kostanji. Tukaj se je pojavil problem, ker sem ježka izdeloval iz marcipana, kateri pa je preveč mehak, da bi ohranil obliko, prav tako, pa je bil problem izdelat bodice. Na koncu so ratali plodovi, ki so malo manj podobni kostanjem pa veliko bolj želodom, kljub temu pa je torta dobila jesenski pridih. 

Pa še fotke tokratnega ustvarjanja.

Spet igranje z tičino maso in marcipanom.

Po mučnem brizganju vseh zvezdic.

S plodovi.

Končen izgled kostanjeve torte.

Še iz ptičje perspektive.

Iz prereza se vidi, da gre za biskvit iz polnozrnate moke.

Na degustacijo torte smo povabili sodelavca z družino, tako, da je v trenutku zmanjkalo 3/4 torte. Torto in njen okus so vsi pohvalili, prav tako, pa je bila moja zadovoljna, da sem zopet pripravil nekaj zanjo. Kot je bilo na začetku omenjeno,  pravo jesensko torto. 

Torta Pujsa Pepa in blatna luža - Peppa pig cake

Tokrat je bil na vrsti triletni Vit (zopet sodelavčev sin), kateri si je zaželel torto v stilu Pujse Pepe, katera je trenutno njegova najljubša risanka. Glede izgleda torte imam večinoma proste roke, tako, da si izgled torte zamislim po svoje oziroma, poskušam ostati v okviru svojih zmožnosti. Na začetku sem začel izdelovati rožice iz sladkorne mase, da bi z njimi prekril večji del torte, vendar me je moja prepričala, da bo potem torta izgledala preveč punčkasto. Nato pa sem se odločil, da bom poskušal zminimalizirati detajle, vendar pa ostati vsaj z nekimi, da ostane trodimenzionalni izgled torte. Po izdelavi obeh pujsov se mi je pridružila še moja, ki mi je pomagala izdelati njune igrače, tako, da sem jaz izdelal še dinozavra moja pa medvedka. Izdelava figuric iz tičine mase ni glih preveč lahka, težka pa tudi ne. Izgleda, da smo se mi  trije zasvojili z izdelavo figuric, saj mi poleg pomoči moje drage, pomaga tudi najina mala sladkosnedka, ki je rožice štancala kar po tekočem traku. Midva pa bova sedaj nadoknadila pomanjkanje igranja s plastelinom v najinih otroških letih. 

Torta je bila sestavljena iz čokoladnega biskvita, polnjena z nuttelino kremo in prekrita s tičino maso.

Sledi pa nekaj fotografij našega ustvarjanja.

Prvo sem izdelal glavi.

Nato telesa.

Nato pa še Pepo.

V nadaljevanju sva z mojo izdelala še ostale figurice, katere so čakale, da sestavim torto. Ko pa je bila torta sestavljena in prekrita s tičino maso, pa so vse figurice našle svoje mesto na torti, katera je izgledala takole.

Fotkano takoj po izdelavi.

Iz ptičje perspektive.

Pepa in njen medvedek.

Jure in njegov dinozaver.

Pujsa Pepa in blatne luže,  preden je odšla proti triletnemu Vitu.

Kakšen se vem zdi izgled torte? Mi je uspelo vsaj nekako zadeti glavne akterje in njune igrače?

Torta Angry birds - Angry birds cake

Pa smo spet pri tortah. Tokrat si je sodelavčev sin zaželel čokoladno torto v stilu Angry birds,  nadev pa naj bi vseboval sadje.  Na začetku se je pojavil problem, ker torta ni smela vsebovati jajc in oreščkov (močna alergija), vendar pa je bil to zame še en izziv, katerega sem želel premagati. Ker je bilo časa do izdelave torte še dovolj, sem lahko izvedel tudi dva preizkusa peke biskvita brez jajc. Oba sta bila tudi degustirana s strani sodelavca, tako, da je bil nato izbran poiskus št. 2, kjer sem spekel biskvit št. 1 po receptu mojstra Goljata.  V nadaljevanju sem se odločil za moj preverjeni nadev mešanice sladke smetane in mascarpone sirčka z dodanimi narezanimi bananami, torta pa je bila prelita s temno čokolado. 

Najprej je bilo potrebno izdelati figurice iz tičine mase. Na začetku sem se še malo lovil, kar se vidi pri modrih ptičih, nato pa mi je šlo od figurice do figurice čedalje bolje, tako da so se mi nekateri precej posrečili. Sledi nekaj fotk mojega ustvarjanja.

Modra trojica.

Ptič bomba.

Rdeči zelo jezni ptič.

 

Pa še "kanarček"

 

Pujsi.

Pa še eno gasilsko smo tud moral nardit.

Ko so bile figurice in torta narejene, pa je prišel probem, kako figurice razporediti na torti. Prvotno sem imel v načrtu, da bi postavil še ruševine in fračo, vendar pa sem ugotovil, da je torta premera 28 cm premajhna za tako postavitev oziroma so bile figurice prevelike. Na koncu sem se odločil za neke vrste "gasilsko" postavitev, saj je bil namen, da se vidijo vse figurice na fotki.

 Na koncu je nastala takšna torta.

Da pa ne bo vse prelepo, pa moram priznati, da sem malo pred koncem naredil napako, ker sem ugotovil, da sem pozabil torto pred polivanjem s čokolado zravnati oziroma namazati z masleno kremo, tako, da so se na torti videle neravnine, poleg tega pa je čokolada ratala malo pretrda (pri rezanju so imeli malo težav). Kljub temu pa so celo torto pojedli, preživeli (to je bilo najbolj pomembno), otroci pa so se skregali zaradi figuric.