Hokaido buče - part II (Petelinji zajtrk)

Sedaj se vam bo zdelo čudno, kako lahko tako hitro zopet pišem o mojih bučah. S čim hudiča pa jih zaliva tale fant? Mogoče ima radiaktivno zemljo, da tako rastejo?

Nič od tega. Fotografije za zadnjo objavo so nastale že pred časom, vendar pa takrat nisem imel časa skupaj spravit ene objave. Vmes sem imel še nakaj drugih projektov, ki pa tudi še niso prišli na vrsto, tako da je materiala še za cel mesec. 

No, pa nazaj k mojim bučam. Nekatere med vami ste želele, da poročam kako napreduje moj projekt. Danes lahko napišem, da zaenkrat projekt teče kot sem si ga zamislil. Malo sem še zmodifical opraševanje, s tem, da sedaj ne uporabljam več čopiča, ampak kar odrežem moški cvet, odstranim liste okoli prašnika in z njim  podregnem po ženskem cvetu. 

Oskubljen moški cvet, kjer je lepo viden prašnik.

Ker se cvetovi odprirajo zgodaj zjutraj in se do mojega prihoda iz službe že zaprejo, moram opraviti to opravilo zjutraj pred službo. Lahko se reče, da imajo moje buče "PETELINJI ZAJTRK".   Ko sem zjutraj v službi povedal, da sem imel petelinji zajtrk, so me vsi začudeno gledali, dokler jim nisem omenil, da se gre za buče. 

Tudi zalivam jih redno in skrbim, da jih je kar se da prijetno na tej vroči terasi.

Takole so se razrasle po levem delu terase.

Sedaj pa k bučam. Od zadnje objave z veseljem poročam, da mi že rastejo štiri hokaido buče.

Najstarejša, ki je že dobila svojo barvo in je premera  9 cm (merjeno včeraj)

Druga po vrsti, ki se je začela že barvat, premera 6 cm.

Tretja, premera 4 cm.

Zadnja, ki je bila oprašena tri dni nazaj.

Vsega lepega pa je enkrat tudi konec. Čisto vseh ženskih cvetov mi ne uspe oprašit, saj jih tudi veliko odmre, še preden odprejo cvet.

Primer odmrlega ženskega cveta, ki postane kar rumen.

Če mi uspe, da vzgojim samo te štiri buče, bom prezadovoljen. Po resnici, več kot eno sploh nisem pričakoval.

V nadaljevanju pa prihajajo spet normalne kuharske objave, saj sem že napisal, da jih je za cel mesec.