Torta Ribič na morju

60 let! To pa je že prava okrogla obletnica. Jaz imam še nekaj let do tja, ampak sem že sedaj začel  trenirati, da mi takrat ne bo pretežko naredit torto za mojo obletnico. Na začetku je bila ideja, da bi slavljenca naredil 6 različnih figuric (za vsakih 10 let), ki so zaznamovale njegovo življenje. Ideja je bila zanimiva, vendar pa je potem prevladala nostalgija. Kaj je lepšega, kot tisti stari spomini, ko smo hodili na morje,  se vozili s čolnom in lovili ribe. Odločitev je padla, da poskušam izdelati figurice, ki bodo obudili spomine na te lepe čase. 

Potrebno je bilo izdelati čoln, takšnega kot je imel nekdaj slavljenec, zaželjeno pa je bilo, da bi bil na njemu ribič, ki lovi ribe. Po fotografiji iz starega albuma sem dobil podatke o izgledu čolna, jaz pa sem si vzel dve noči in izdelal tega lepotca iz tičino mase. Čoln je bil oranžne barve, z belim dnom, beli sedeži (dva obrnjena naprej, dva nazaj) in motorjem Tomos 18. 

Ker sem imel spet preveč časa sem za hec izdelal še morsko deklico iz tičino mase, katero nisem nameral dat na torto, na koncu pa je le pristala na torti, da je dala torti malo hudomušnega videza.

Lahko bi bila boljša, ampak niti ni bila v načrtu.

Torta je bila sestavljena iz svetlega biskvita (polnozrnata moka), z vanilijevo kremo in zadnjimi domačimi zelo sladkimi jagodami, zravnana s švicarsko masleno kremo z belo čokolado in oblečena v tičino maso z dekoracijami. Za dekoracije sem imel preveč idej, zato sem med njimi uresničil samo to, da sem ime dal na reševalne obroče, letnico sem dal na skrinjo z zakladom, okoli torte pa sem naredil nekaj morske trave in ribic, ki so dale torti še malo 3D efekta. Na koncu sem ugotovil, da sem mogoče že malo pretiraval, ampak takrat je bilo že prepozno. 

Ker pa se je čolnič z ribičem že dobro posušil in imel že težo skoraj pol kile, torte nisem mogel imeti sestavljene, tako da sta se čoln z ribičem in sirena dodala tik pred razrezom. Imel sem bojazen, da se ne bi torta pod čolnom malo sesedla.

Slavljenec je bil navdušen nad torto, saj je bil čoln skoraj identičen njegovemu razen nekaj malenkosti, morska deklica pa je poskrbela za malo smeha. Prav tako so bili ostali navdušeni nad okusom, saj so to pomoje naredile res dobre zadnje jagode. 

Spomini so večni.

Torta teniško igrišče

Čeprav sem dolgo časa vztrajal pri okrogli obliki, sem zadnje čase začel delati tudi torte pravokotne oblike. Ena takšnih je tudi ta torta s teniškim igriščem. Ker je Mario velik teniški navdušenec, je bilo prav, da mu za rojstni dan pripravim torto na temo njegovega najljubšega športa. V tem poletnem vročem vremenu je težko izdelovat figurice iz tičino mase brez dodatka za strjevanje, zato sem se odločil, da ne bom delal figuric tenisačev in imel s njimi preveč težav,  ampak bom izdelal samo dva teniška loparja in nekaj teniških žogic. V bistvu ga že samo teniško igrišče dovolj razveseli, tako da ni bilo problema. Prav tako je bila dilema ali izgled Wimbledon zelene travce ali pa navadno oranžno igrišče. Zmagalo je oranžno igrišče. 

Fotka se mi ni ravno posrečila, ampak saj veste za kaj se gre.

Prav tako na igrišču nisem hotel delati napisa, zato sem izdelal tablo oziroma semafor z rezultatom podaljšane igre. Nasportnik je bil precej hud, samo je Mario brez težav  zmagal. 

Vse rezano s skalpelom na roke.

Torta je bila sestavljena iz temnega biskvita (polnozrnata moka in temen kakav), s kremo iz nutelle, sladke smetane in mascarpone sirčka, obdana s švicarsko masleno kremo z belo čokolado in okrašena s teniškim igriščem iz tičino mase.  Vse je bilo jedilno razen teniške  mreže. 

Najboljše ajdove palačinke

Palačinke!

Poznate koga ki jih nima rad? Jaz ga sigurno ne poznam oziroma vsej ne bi vedel, če je kdo od mojih prijateljev in znancev, ki jih ne mara. Včasih se nič ni moglo primerjati s skutnimi palačinkami, ki jih je pripravila moja mama. Saj so bile tudi navadne z domačo marmelado odlične, vendar pa se s skutnimi palačinkami  z namočenimi rozinami v rumu in to še vročimi,  takrat res ni dalo z ničemer primerjati. Čeprav so skutne palačinke nasitne, pa jih je vedno celoten pekač zmanjkal v trenutku.

Potem sem imel enkrat prigodo v službi, kjer smo se zmenili, da bo eno noč eden izmed sodelavcev pekel palačinke, ostali pa bomo tekmovali, kdo jih poje več. Na koncu se nam je sodelavec že zasmilil, saj je palačinke pekel kar precejšen del noči. Takrat še ni bilo čokoladni namazov oziroma Nutelle, tako da smo se zadovoljili kar z domačo marmelado. In rezultati? Dva sodelavca sta končala pri 7 in 9 palačinkah, eden je vztrajal do 13, še zadnji dol 15. Kaj pa jaz. Pojedel sem jih 24, potem pa je na mojo žalost in sodelavčevo veselje (ta, ki jih je pekel) zmanjkalo mase. Lačni ravno nismo bili.

In sedaj k mojim ajdovim palačinkam. Če ste navajeni na okus navadnih palačink, so se vam ali pa se vam bodo mogoče prvič zdele ajdove palačinke malo čudne. Vse zdrave stvari so prvič malo čudne in mogoče za nekatere nenavadnega okusa. Enako je pri sočenju sokov iz zelenjave in sadja, čuden okus ampak pijemo samo zdravje. Pri pripravi ajdovih palačink iz ajdove moke, ki ne vsebuje glutena, pa je na začetku en majhen hakeljc ali pa jih jaz nisem znal nikoli dobro pripravit. 100 % ajdova moka ne vsebuje glutena in pri pripravi mase, le ta ne pride tako lepo gosta in povezujoča, kot pri navadni beli moki, Preizkušal sem več različnih receptov, vendar pa sem imel vedno probleme pri obračanju (na žalost jih še ne mečem  v zrak) in jih nikoli nisem mogel obrniti, ne da bi razpadle ali pa se pretrgale. Mogoče je zato kriva tudi ponev, saj uporabljam kar taveliko ponev iz Ikea +365, iz katere pridejo res velike palačinke.  V bistvu mi zares dobrih ajdovih palačink še ni uspelo pripraviti. 

To pa se je spremenilo pred kratkim. Že pred dopustom sem pisal, da sem našel zame zaenkrat najbolšo ajdovo moko. Preizkusil sem več različnih ajdovih mok, vendar se mi zdi, da sem sedaj le našel takšno, ki zaenkrat nima primerjave. Mogoče bi bila kakšna sveža direktno iz mlina še boljša, ampak zame ta je tanajboljša ta hip. Gre se za 100 procentno bio polnovredno ajdovo moko brez glutena bosanske firme Heljda eco. Pakirana je v zeleni kartonasti škatli po 1 kg, cena pa je nekaj čez 4 EUR. Res je 4 EUR veliko za 1 kg moke, kljub temu, pa brez te moke sedaj pri nas doma ne gre več. Že ko odpreš notranjo papirnato vrečko, moka nenormalno dobro diši. Prav tako se vidi, da gre res za polnozrnato, saj ni tako fina, kot navadna bela moka, ampak so v njej vidni tudi "sledovi" ajde. Iz nje sem že delal testo za robidovo pito, pizzo, kruh in končni rezultat je bil vedno dišeč in zelo dober. Če kdo pozna še kakšno drugo zelo dobro ajdovo moko, naj mi sporoči, pa bom sprobal?

In na kakšen način sem rešil to zagato z maso iz ajdove moke? Tako, da sem ajdovi moki dodal polno žlico tapiokine moke, ki je tudi brez glutena, zraven tega pa še nima okusa, tako da ostane okus ajdove moke. Tapiokina moka lepo poveže celotno maso in iz te mase se lahko spečejo takšne mehke palačinke, ki jih lahko prepogibamo, brez da bi se bali, da se bodo pretrgale. Skoraj takšne kot iz navadne moke. 

Za lažjo večerjo ali malico (iz mase pride 3-4 velike palačinke ali pa 6 navadno velikih)
- 1 jajce
- 100 gramov ajdove moke brez glutena
- 2 dcl kozjega mleka (mi uporabljamo samo kozje mleko, vi pa ga lahko zamenjate kar z navadnim)
- 1 dcl mineralne vode
- polna žlica tapiokine moke
- ščep soli
- ščep rjavega trsnega sladkorja
- košček kokosovega masla ali maščobe
Po želji lahko v maso dodamo malo cimeta ali pa naribane limonine lupinice.

Jajce razžvrkljamo, mu primešamo mleko in vmešamo obe moki. Dobro premešamo, da nastane gladka masa, dodamo ščep soli in ščep sladkorja, na koncu pa maso zmehčamo s primešano mineralno vodo. Ponev segrejmo in jo namastimo tako, kot da bi jo s kocko kokosovega masla/maščobe obrisali. V vročo ponev vlijemo zajemaljko mase, obračamo ponev, da se masa razporedi po ponvi, nato pa zapečemo palačinko na obeh straneh. Rezultat so tanke, dišeče in mehke ajdove palačinke brez glutena.

Tokrat sem jih polnil z divjimi robidami in agavinim sirupom. Na polovico palačinke sem dal cca 10 robid, pokapal z agavinim sirupom, jo zložil v trikotnik ter kar z dlanjo stisnil, da so se robide v notranjosti rahlo zmečkale. Po vrhu sem nakapal še malo agavinega sirupa in dodal nekaj robid za dekoracijo.

Končno da sem našel recept, kjer mi ajdove palačinke vedno uspejo. (sprobano že trikrat)

Angry birds figurice - novi junaki

Zgodba z izdelavo figuric Angry birds iz tičino mase se danes nadaljuje. Izgleda, da so ti jezni ptiči še vedno zelo priljubljeni. V prejšnjih objavah sem že objavil torti Angry birds in Red angry bird ter ekipo figuric Angry birds iz tičino mase. Tokrat sem zopet ustvarjal te figurice iz tičino mase, s tem da so bili sedaj novi trije liki. Dodal sem belega ptiča, ki meče jajca, zelenega priča - boomerang in pa modrega ptiča iz serije Angry birds space.

Bel ptič, ki meče jajca

Zelen ptič - boomerang

Moder ptič iz serije Angry birds space

In na koncu še skupinska fotka novega seta figuric Angry birds.

Robide, zajtrk prvakov in osji pajek

Tokrat pa malo drugačen naslov objave, ki ga niste vajeni pri meni. V bistvu pa se navezuje na objavo pite z robidami, ki sem jo pred nekaj časa objavil. 

Že takrat sem omenil, da imam ogledan velik grm divjih robid, ki pa takrat še niso bile zrele. Ko sem prišel iz dopusta, sem takoj naslednji dan odšel do tega grma in upal, da mi še niso pobrali vseh robid. Na kraju sem opazil, da so začele robide šele dobro zoreti in ni bilo potrebe za mojo bojazen.  V prejšnjem tednu pa sem jih lahko že začel dnevno nabirati, tako da jih lahko vsak dan naberem manjšo skledico (cca 150 gramov). Moji sprehodi s psičko so se tako popestrili, da je sedaj med sprehodom tudi borba s trni. Ampak nič zato, saj se je vredno malo pomatrati, da si lahko naberem nekaj teh zame okusnih plodov, ki vsebujejo veliko vitamina C, K, B1 in B2 ter mangan, fosfor in magnezij.

Največkrat jih pojemo takoj po sprehodu, velikokrat pa si jih pustim za zjutraj, kjer si pripravim zajtrk prvakov. In kaj je ta moj tako imenovan zajtrk prvakov. 

Sestavljen je iz:
- 5 žlic ovsenih kosmičev
- 1 žlice suhih brusnic
- 1 žlica suhih goji jagod
- 1 žlica pecan orehov
- 1 žlica mandljev
- 1 žlica lešnikov
- 1,5 dcl kozjega jogurta
- nekaj svežih robid

Pecan orehe, mandlje in lešnike sem zdrobil z valjarjem in dal v skodelico, nato pa jim dodal še ostale sestavine. Zame popoln zajtrk, ki me nasiti in mi da energije za cel dan. 

V teh dneh sem razmišljal, zakaj pa nihče ne nabira teh robid. Res je, da ta del sprehajalne poti ni tako obljuden, vendar pa je grm robid skoraj zraven poti in so robide lepo vidne ter kar vabijo k nabiranju. Tri dni nazaj pa sem ugotovil zakaj. Na mestu, kjer je najlažji dostop do grma robid je  čuvaj, ki verjetno odvrača potencialne nabiralce. In kdo je ta čuvaj? En lepših večjih primerkov samice osjega pajka (Argiope bruennichi).  Ko sem zavil s poti in hotel priti do robid sem zagledal to velikansko pajkovko, ki se je nastavljala na svoji mreži. Kar naenkrat mi do robid ni bilo veliko mar in dobil sem kar malo slab občutek. Pajkov se ne bojim, vendar pa ko vidiš tako velikega in še takšne svareče rumene črne barve, ni ravno prijetno, ko se zaveš, da si prejšnje dni hodil po njegovem teritoriju. Če mi bo uspelo bom v  naslednjih dneh probal naredit še kakšno lepšo fotko in ndodal nekaj, da bo vidna velikost, za sedaj pa samo ti dve fotki. 

Bi si želeli takšnega lepotca v svoji bližini?

Nogometna torta

Danes ena torta iz arhiva, ki še ni prišla na vrsto za objavo. Glede na to, da sem se dokaj dobro zverziral v izdelavi in oblačenju tort v tičino maso, mi je všeč, da lahko kakšno torto naredim samo s kremo in dodatki. Tokrat sem preizkušal moje sposobnosti v nanašanju švicarske maslene kreme z belo čokolado z dresirno vrečko in izdelavi nogometnega igrišča. Pri nogometnem igrišču sem stremel k temu, da bi zelena plast igrišča izgledala kot trava, zato sem to izvedel tako, da sem kokosovo moko pomešal z zeleno barvo za živila in dobil zeleno kokosovo moko, ki sem jo samo potresel po vrhu torte in efekt trave je bil narejen.

Torta je bila sestavljena iz svetlega biskvita (polnozrnata moka), s kremo iz nutelle, sladke smetane in mascarpone sirčka, obdana s švicarsko masleno kremo z belo čokolado in potresena s kokosovo moko. Linije igrišča sem delal z royal icing maso, ki pa bi bile lahko veliko lepše narejene. Figuric tokrat nisem izdeloval, saj je bil za torto namenjen plastični komplet nogometašev in golov. 

Meteorski dež Perzeidov 2013

3:41 eden lepših in svetlejših.

Kakšna noč! In kakšno jutro! Toliko želja, kot sem si jih lahko to noč in jutro zamislil, pa se verjetno ne bo nikoli več zgodilo. 

Že zadnje dni dopusta, ko smo bili še na morju, sem opazil, da je vsako noč vidnih cel kup utrinkov. Ker sem naredil čisti izklop od spleta, nisem bil informiran, da je čas, ko so na nebu vidni utrinki meteorjev Perzoidov. Doma sem novico opazil in se odločil, da bom tudi jaz eden tistih nadebudnežev, ki bom ponoči gledal v nebo, da bi videl tako imenovan  meteorski dež Perzoidov. Na žalost nisem odšel na nek od mesta oddaljen kraj, kjer ni svetlobnega onesnaženja, ampak sem vseeno poskusil kar na naši terasi. Zvečer mi je pred spanjem družbo delala naša mala princeska, ki me je vsake toliko časa nahecala, da vidi utrinek. Pa sva jih skupaj res videla tri, ampak zelo kratke.

Potem je mamica spravila princesko spat, ata pa je pripravil fotografsko opremo. Mogoče pa se bo kaj ujelo na kakšno fotografijo. Veliko upanja res nisem imel, saj živimo v betonski džungli s polno cestne razsvetljave, pogled proti severo vzhodu (tam naj bi se jih videlo največ) je skoraj onemogočen, tako da pogoji niso bili prav rožnati. Prav tako sem naredil pavzo med 23.30 in 03.00 uro, ko sem si šel malo spočit oči. Itak so napovedali, da se jih bo največ videlo proti jutru, tako da sem upal, da bo čas med 03.00 in 05.00 uro ravno pravi. 

Naštel sem jih celih 37. Še želj mi je zmanjkalo, tako da so se nakatere kar ponovile. Od teh 37 jih je bilo 11 zelo svetlih in dolgih, 2 pa sta izgledala, kot da bi nekdo pred mano spustil rimsko lučko v beli barvi. Ta dva sta bila res neverjetno lepa, saj se zabliskalo čez celo nebo. 

Kaj pa fotografije? Kot vedno, tistih ta najlepših nikoli ne ujameš, poleg tega jih je veliko letelo mimo kota, ki ga ima moj objektiv možnost zajet. Nekaj pa se jih je le ujelo. Fotke niso najboljše zaradi svetlobnega onesnaževanja, nekaj pa se le vidi. Da boste bolje videli, kliknite na fotko, da se odpre v večji velikosti. Bom pa pod vsako fotko napisal, kje se vidi utrinek.

Malo čez 21.00, kratek in slabo viden  med dvema najsvetlejšima zvezdama malo pod zgornjim robom pri vejah drevesa.

21.13 še en kratek ampak dobro viden, pri spodnjem robu.

4.06 skoraj na sredini zgoraj.

4:08 eden lepo viden, drugi slabo viden pa je na skoraj na sredini fotke (čeprav je tretji desno spodaj malo nad kotom)

4:10 med 4 in 6 vejo spodaj.

4:44 tega verjetno vidite.

Če še nikoli niste slikali zvezd in bi radi videli kako izgleda na fotografiji 38 minut poti našega planeta, je potem to razvidno iz spodnje fotografije.

38 minut v eni fotografiji.

Za še malo boljšo predstavo, pa se naredil še en filmček teh 38 minut.

Povezava na Vimeo (upam, da že deluje, ker so ga malo prej še konventirali)

 https://vimeo.com/72268381

Ste tudi vi opazovali nebo te dni? Če še niste videli utrinka, imate še vedno čas, saj naj bi jih bilo v naslednjih nočeh še nekaj.

Skutni marelični cmoki

Verjetno niste niti opazili, da me nekaj časa ni bilo, saj sem končno užival na zasluženem dopustu. Zadnje 4 objave sem spisal še pred odhodom na dopust in jih tempiral, da so se lepo objavljale, ko sem lahko jaz užival na morju.  (hvala za blogger za to možnost). No tudi tale je bila že spisana pred dopustom, tako, da sem dodal danes samo še tale odstavek. Sedaj pa s polno energije nazaj ustvarjat. Hvala pa tudi vsem, ki ste obiskovali blog in komentirali objave (se morem še malo posvetiti odgovorom).

Po dolgem času sem se zopet lotil izdelave domačih skutnih cmokov. Idejo sem dobil, ko sem imel doma zelo zrele marelice za katere sem vedel, da jih ne bo potrebno še dodatno sladkat v cmokih. Cmoke sem naredil po malce prirejenem objavljenem receptu za Skutne jagodne cmoke. 

Za 15 srednje velikih skutno mareličnih cmokov rabimo:
- 500 gramov bio skute
- 250 gramov polnozrnate pirine moke
- 50 gramov masla
- ščepec soli
- 2 rumenjaka
- 15 zelo zrelih marelic

Vse sestavine rezen marelic sem dal v mešalnik in pustil, da se je vse skupaj zmešalo v mehko testo. Marelice operemo in izkoščičimo. Testo razdelimo na 15 koščkov in s  pomočjo pomokanih rok oblikujemo cmoke v katere smo vstavili marelice. 

Nastale cmoke kuhamo v rahlo slanem kropu 8-10 minut oziroma toliko časa, dokler ne priplavajo na površje. 

Ker pa sem navajen, da smo cmoke vedno popekli v maslu in drobtinah (nekateri jih s tem samo prelijejo), sem v večji ponvi segrel 50 gramov masla in dodal 3 žlice drobtin ter cmoke na kratko zapekel. Na krožniku sem jih rahlo posul z rjavim sladkorjem in cimetom.

Pri mareličnih cmokih je treba paziti če marelice niso dovolj zrele, saj so takrat cmoki zelo kisli. Če nočete doživeti tega kislega presenečenja, je najboljše da v vsako prerezano marelico pred izdelavo cmoka nasujete malo sladkorja. 

Energijske kroglice - presne in domače

Ne vem zakaj se še nisem spravil objavit takšnih preprostih izvedb priprave domačih energijskih kroglic, saj takšne kroglice večkrat izdelam iz pulpe, ki ostane po sočenju sadja in zelenjave. 

Ker pa vem, da vsi nimajo sokovnika Omega, pa sem se odločil, da tokrat predstavim enostavno verzijo izdelave podobnih kroglic vendar s sestavinami, ki so dostopne vsem. 

Za domače presne energijske kroglice potrebujemo:

- 100 gramov lešnikov

- 100 gramov indijskih oreščkov

- 100 gramov suhih brusnic

- 2 žlici medu

- kokosovo moko

Lešnike, indijske oreščke in brusnice namakamo čez noč v vodi. Naslednji dan jih dobro speremo in odcedimo. V blenderju vse skupaj zmeljemo (jaz sem uporabil kar  sokovnik Omega) in nastali zmleti mešanici dodamo 2 žlici medu. 

Vse skupaj dobro premešamo in iz nastale mase oblikujemo manjše kroglice, ki jih povaljamo v kokosovi moki. Iz nastale mase je prišlo 21 energijskih kroglic, v bistvu 22, ampak sem eno že med fotoseanso pojedel. Verjetno pomanjkanje energije.  

Včasih ko nam zmanjka energije ali pa se nam zalušta kaj sladkega je boljše pojesti kaj takšnega kot pa kakšen kupljen izdelek.

Biba se giba - figurice za torto

Pa smo pri risankah. Naša mala princeska zelo hitro odrašča ampak so ji risanke še vedno zelo všeč. Ste že ugotovili, da je zadnje čase zelo veliko risank, ki so poučne oziroma zelo interaktivne in prisilijo otroke, da ob gledanju sodelujejo, razmišljajo in gibajo? Kljub poplavi raznih japonskih sci-fi risank, me zelo veseli, da je sedaj precej takšnih, kjer se lahko naši otroci tudi kaj naučijo, ne pa da jih risanke samo zabavajo. Med takšnimi interaktivnimi in gibalnimi risankami je tudi risanka Biba se giba, ki je ob nedeljah zjutraj v Živ Žav-u. V njej nastopajo deklica Biba, zmajček Dosi in čarovnik.

Idejo za te figurice mi je dala že moja mala princeska, ki je ob nedeljah zjutraj pri gledanju risanke Biba se giba veselo poskakovala in ubogala vsa navodila glavne junakinje Bibe. Kasneje pa je prišlo do uresničitve te ideje, saj me je znanka prosila, da bi ji naredil figurice za torto na temo te risanke. 

Odjadral sem na splet, ker me je zanimalo kakšne tortice in figurice so drugi naredili na temo te risanke. Na začetku sem bil presenečen, saj mi ni uspelo najti nobene fotografije te tortice pri nas. Nato sem se moral precej potruditi, da sem ugotovil originalni naslov risanke, ki je Bo on the go. Pri iskanju v angleškem jeziku,  mi je uspelo najti celo celih 6 tortic na temo te risanke, kar pomeni, da risanka ni toliko priljubljena ali pa zaenkrat še ni toliko zanimiva za tortico na to temo.  

Kljub vročini in mojemu slabšemu oblikovanju človeških figuric so nastali naslednji junaki:

- zmajček Dosi

 - čarovnik

 - glavna junakinja Biba

- in na koncu še glavni junaki skupaj

In kot pravi Biba "Dajmo otroci, hitreje se gibate, moč mi vlivate"