Čeprav izdelujem veliko sladic pa vedno pazim, da vanje ne dajem preveč sladkorja. Še najboljše so mi sladice, ki potegnejo na malo bolj kiselkast okus, saj s tem dajo potrebno svežino sladici. Ker letos nisem imel sreče z malinami, pa imam več sreče z robidami. mogoče so mi robide celo ljubše, saj me spomnijo na moje mlade dni, ko sva jih z očetom hodila nabirat. Tudi sedaj imam že ogledan večji grm divjih robid, ki je na bolj neobljudenem delu mojega sprehoda s psičko. Pridno spremljam, kako se razvijajo plodovi, ki bodo kmalu začeli dozorevati.
Zadnjič sem pri Gourmet forever opazil, da je naredila plast za pito, ki ne vsebuje glutena, zato sem se odločil, da še jaz naredim svojo verzijo brez glutenskega piškotnega testa. Odločil sem se, da naredim najbolj enostavno verzijo in še to samo v obliki večjega piškota. Čeprav je bilo to prvič, pa je nastal mehak večji piškot, ki se je dal lepo rezat, moja pa je bila navdušena nad njegovim okusom.
Pita z robidami brez glutena:
Piškotno testo
- 100 gramov mletih mandljev
- 100 gramov bio ajdove moke (našel sem po mojem mišljenju najboljšo ajdovo moko, ki jo bo v kretkem predstavil)
- 100 gramov masla
- 2 žlici vode
- ščepec soli
Krema
- 200 gramov sladke smetane
- lonček grškega jogurta (125 gramov)
- 2 žlici agavinega sirupa
Okrasitev
- 250 gramov robid
V mešalniku zmešamo mandlje, ajdovo moko, ščepec soli, žlici vode in hladno maslo, da nastane gosta masa. Nastalo maso sem razporedil po papirju za peko in jo oblikoval v krog premera 20 cm, višine cca 1,5 cm. Pečemo v ogreti pečici 15 minut na 180 stopinjah.
Za osvežilno kremo stepemo sladko smetano do črvstega, ji dodamo agavin sirup in lonček grškega jogurta ter na hitro vse skupaj dobro premešamo.
Nastalo kremo namažemo na piškotno testo in jo okrasimo s svežimi robidami.
Lahko jo shranimo v hladilnik, vendar pa se takšni sladici ni mogoče upreti in jo je potrebno zmazati v enem zamahu.
Zgleda zelo okusno! Si kar mislim, da ni počivala v hladilniku, ker ste jo hitro pospravili... :)
OdgovoriIzbrišiPozdravček,
Simona
Mmmm... kako to vabi...
OdgovoriIzbrišikakšne lepe robidnice. Ja, treba bo zopet posadit oz. vzgojit robido. Pri nas niso še zrele, tiste divje, pa še tako malo jih je, vedno manj. Tiste bolj pri tleh pa itak moja psička vse pozoba.
Danes sem po vašem receptu pripravila tole pito in je res odlična. Bila sem le žalostna, ker je piškot razpadel. Ker nimam ravno veliko izkušenj s testom brez jajc, ne vem, kje sem naredila napako.
OdgovoriIzbrišiMaja, pravega vzroka ne bi vedel. Mogoče je stvar v pečici, saj nobena pečica ne deluje enako. Biskvit je potrebno peči toliko časa, da je na otip še srednje mehak (ko se shladi pa postane malo bolj čvrst). Še toplega lahko potem prestaviš na krožnik, saj je takrat še malo "elastičen". Mogoče pa je stvar tudi v ajdovi moki. Jaz sem uporabil bio ajdovo moko firme heljdaeco (neka bosanska firma). Tako dobre in dišeče ajdove moke še nisem našel pri nas. Bom pa v eni izmed naslednji objav predstavil embalažo.
OdgovoriIzbriši