Tokrat pa malo drugačen naslov objave, ki ga niste vajeni pri meni. V bistvu pa se navezuje na objavo pite z robidami, ki sem jo pred nekaj časa objavil.
Že takrat sem omenil, da imam ogledan velik grm divjih robid, ki pa takrat še niso bile zrele. Ko sem prišel iz dopusta, sem takoj naslednji dan odšel do tega grma in upal, da mi še niso pobrali vseh robid. Na kraju sem opazil, da so začele robide šele dobro zoreti in ni bilo potrebe za mojo bojazen. V prejšnjem tednu pa sem jih lahko že začel dnevno nabirati, tako da jih lahko vsak dan naberem manjšo skledico (cca 150 gramov). Moji sprehodi s psičko so se tako popestrili, da je sedaj med sprehodom tudi borba s trni. Ampak nič zato, saj se je vredno malo pomatrati, da si lahko naberem nekaj teh zame okusnih plodov, ki vsebujejo veliko vitamina C, K, B1 in B2 ter mangan, fosfor in magnezij.
Največkrat jih pojemo takoj po sprehodu, velikokrat pa si jih pustim za zjutraj, kjer si pripravim zajtrk prvakov. In kaj je ta moj tako imenovan zajtrk prvakov.
Sestavljen je iz:
- 5 žlic ovsenih kosmičev
- 1 žlice suhih brusnic
- 1 žlica suhih goji jagod
- 1 žlica pecan orehov
- 1 žlica mandljev
- 1 žlica lešnikov
- 1,5 dcl kozjega jogurta
- nekaj svežih robid
Pecan orehe, mandlje in lešnike sem zdrobil z valjarjem in dal v skodelico, nato pa jim dodal še ostale sestavine. Zame popoln zajtrk, ki me nasiti in mi da energije za cel dan.
V teh dneh sem razmišljal, zakaj pa nihče ne nabira teh robid. Res je, da ta del sprehajalne poti ni tako obljuden, vendar pa je grm robid skoraj zraven poti in so robide lepo vidne ter kar vabijo k nabiranju. Tri dni nazaj pa sem ugotovil zakaj. Na mestu, kjer je najlažji dostop do grma robid je čuvaj, ki verjetno odvrača potencialne nabiralce. In kdo je ta čuvaj? En lepših večjih primerkov samice osjega pajka (Argiope bruennichi). Ko sem zavil s poti in hotel priti do robid sem zagledal to velikansko pajkovko, ki se je nastavljala na svoji mreži. Kar naenkrat mi do robid ni bilo veliko mar in dobil sem kar malo slab občutek. Pajkov se ne bojim, vendar pa ko vidiš tako velikega in še takšne svareče rumene črne barve, ni ravno prijetno, ko se zaveš, da si prejšnje dni hodil po njegovem teritoriju. Če mi bo uspelo bom v naslednjih dneh probal naredit še kakšno lepšo fotko in ndodal nekaj, da bo vidna velikost, za sedaj pa samo ti dve fotki.
Bi si želeli takšnega lepotca v svoji bližini?
Hehehe...NE! Jaz si raje ogledujem tega črnega lepotca na tvojih fotografijah. No, toliko o pajku... Robide pa zgledajo slastne in tudi zajtrk po opisu kar vzbuja apetit... :)
OdgovoriIzbrišiPozdravček,
Simona
Tale zajtrk prvakov si pa moram narediti. Tudi sama na sprehodih veselo nabiram robide in priznam, da še pomislila nisem na takšne in drugačne čuvaje. Tale tvoj je vreden vsega spoštovanja, čeprav jih imam tudi jaz rajši na fotografiji.
OdgovoriIzbrišiZajtrk zgleda zelo okusen, ampak pajek.. Najbrž ne bi nikoli prišla do robid.
OdgovoriIzbrišiPozdravček!!
OdgovoriIzbrišiŽe dlje časa vas berem, ampak sedaj sem pa morala javit. Takšnega pajka smo mi lani od spomladi do nekje jeseni vsak dan občudovali na našem kletnem oknu. Tam si je naredil gnezdo in veselo visel. Moja otroka sta bila tako ponosna nanj, skupaj smo ga hranili z muhami, in ob vsakem obisku je bil zvezda.
Sicer pa ta pajek ni nevaren.
Na žalost pa je nekega dne se k njemu preveč približal naš psiček in ga več ni bilo (pajka seveda). Zato so pa otrokoma tekle krokodilje solzice.
Drugače pa imamo zelo radi robide, nekaj let nazaj sem naredila iz njih marmelado. Zelo okusna.
Lep pozdrav
Mirjana
Mirjana lepo, da ste se oglasila.
OdgovoriIzbrišiTudi mene so začeli bolj zanimati pajki lansko poletje, ko sem na mostu čez Ljubljanico našel nekj večjih primerkov pajko križavcev. Ko sem malo ogglal po netu, sem ugotovil, da v njihovo vrsto spada tudi osji pajek, katerega pa še nisem videl. Letos pa mi je uspelo videt to krasotico, ki je bila res zelo velika, vendar pa nisem imel pri sebi ničesr, da bi jo lahko zmeril oziroma dal zraven nje za primerjavo.
Sedaj pa se bojim, da je nekdo tudi videl to pajkovko in jo pokončal, saj jo že nisem videl 3 dni, celoten spodnji del mreže pa strgan (kot da bi nekdo s palico udaril po mreži). Na žalost so tudi takšni med nami, ki brez razloga ubijejo takšno čudovito žival in še to na njegovem ozemlju daleč stran od mesta.