Testenine s kodrolistnim ohrovtom in sušenimi paradižniki

V nekaj naslednjih receptih bom predstavil kodrolistni ohrovt, ki je praktično najbolj hranljiva vrsta zelenolistne zelenjave. Kodrolistni ohrovt ima cel kup hranljivih sestavin, ki so železo, kalcij, vlaknine, Omega-3 nasičene kisline, prav tako pa deluje protivnetno in krepi imunski sistem. Na spletu lahko najdete cel kup člankov o zdravilnih lastnostnih te zelenjave. 

Čeprav je to zelenjava, ki jo lahko gojimo tudi doma, jo je kar problem najti na tržnici, saj večinoma vsi prodajajo samo ohrovt, ki raste  v obliki glave.

Na ljubljasnki tržnici, ga lahko najdete na delu, kjer prodajajo bio zelenjavo in pa pri "mojem" prodajalcu, kmetija Žiber - Gospodar sonca.

Sedaj pa k receptu. 

Testenine s kodrolistnim ohrovtom in sušenimi paradižniki

- 400 gramov polnozrnatih testenin

- 8 listov kodrolistnega ohovta

- 15 posušenih paradižnikov (lahko tudi paradižnikov vloženih v olju)

- 2 stroka česna

- sol, poper, olivno olje 

Ohrovtove liste operemo, jih zložimo skupaj in po širini narežemo na trakove širine cca 1 cm do cca 2/3 dolžine. Na spodnjem delu, kjer je debelejše steblo, pa samo porežemo zeleni del, steblo pa si prihranimo za sočenje. Narezane trakove ohrovta zblanširamo, kar pomeni, da jih kuhamo 3 minute, nato pa jih v cedilniku odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo, da zaustavimo kuhanje. 

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca oziroma na al-dente način. Pri tem prihranimo skodelico 1,5 dcl vode, v kateri so se kuhale testenine

Česen narežemo na tanke lističe, posušene paradižnike pa na trakove širine cca 0,5 cm.  V ponvi segrejemo 3 žlice olivnega olja, dodamo česen da zadiši, dodamo narezane paradižnike in vse skupaj rahlo pražimo 3 minute. V ponev vmešamo še ohrovt, nato pa dodamo skodelico prihranjene tekočine, da nastane omaka. Dodamo testenine, solimo, popramo in vse skupaj premešamo. Postrežemo na krožnike, pri tem pa čez testenine naribamo malo parmezana oziroma pri nas doma trdega kozjega sira. 

Odlična in preprosta jed z zelo malo priprave.

Mini presne tortice Pekan

Po dolgem času spet en presni recept. To ne pomeni, da ne pripravljam presnih dobrot, ampak imam toliko različnih stvari v delu, da ne uspem vsega spisati pravočasno. Prav tako pa morajo vsi moji recepti pred objavo, večkrat čez brbončice mojih dveh strogih preizkuševalk.  Ko opravim ta test, pa je recept odobren za objavo. Lahko samo rečem, da sta zadnje čase obe dvignili svoj kriterij ali pa sem jih že preveč razvadil. 

Ker je večina presnih sladic, ki so narejene z veliko količino oreščkov "težkih", je včasih kar problem pojest cel kos torte, saj so takšne torte precej nasitne. Ker pa sem ravno pekel muffine, sem prišel na idejo, da bi lahko naredil mini presne tortice v papirčkih za muffine. Ko sem malo pregledal fotke na netu, sem videl, da so to že počeli, tako da spet nisem našel nič novega.

In kako narediti preproste in z malo sestavinimi odlične presne tortice? Najlažje je tako, da se veliko improvizira s sestavinami, ki jih imamo doma. Pri nas doma imamo vedno veliko različnih vrst oreščkov in suhega sadja, med oreški pa so nam zadnje čase najljubši pekan orehi. Tokrat so iz pekan orehov, datljev in nekaj drugih sestavin nastale mini presne tortice Pekan.

Sestavine za mini presne tortice Pekan ( 12 mini tortic )
1. plast
100 gramov pekan orehov
75 gramov datljev
2 žlici vode

2. plast - čokoladna krema
100 gramov datljev
2 polni žlici presnega kakava v prahu
25 gramov kokosovega masla
1 dcl vode

3. okrasitev
Pekan orehova jedrca

Pekan orehova jedrca in datlje namočimo čez noč. O razlogih namakanja sem že pisal pri prejšnjih receptih presnih tortic. Naslednji dan jih dobro ocedimo in sestavine iz 1. točke zmeljemo v blenderju, da nastane kepa.

Nastalo maso na papirju za peko razvaljamo na 0,5 cm do 1 cm debelo. Za izrezovanje spodnje plasti si najlažje pomagamo s tem da odrežemo plastični lonček na širini enaki spodnjemu delu papirčkov za muffine. Z njim izrežemo 12 krogov - spodnjih plasti in jih položimo v papirčke za muffine. Če se nam plasti zdijo pretanke in nam ostane še kaj mase, jo ponovno pregnetemo in razvaljamo ter še enkrat izrežemo krogce ter jih kar položimo na plasti, ki so že v papirčkih.

Za drugo plast - čokoladno kremo v blenderju zmeljemo datlje in vodo, dodamo 2 žlici presnega kakava in kokosovo maslo. Nastalo kremo z žlico razporedimo v papirčke za muffine (cca 1 žlica v vsak papirček) in na vrhu okrasimo s polovičko pekan orehovega jedrca.

V nadaljevanju se lahko odločite za dve varianti, obe sta preizkušeni. Kot skoraj vse presne tortice jih ohladite v hladilniku in to najmanj za 6 ur ali pa preko noči, da se strdijo. Če se vam pa mudi, pa jih lahko zamrznete v zmrzovalniku in bodo po 2 urah že pripravljene za sladkanje.

Dve sta že izginili v usta preizkuševalk.

Tortice so ravno pravšnje velikosti za 3 do 4 ugize, če vam pa uspe, pa lahko pa jih lahko pospravite tudi samo v enem ;)

Torta Dinozaver

Se še spomnite obdobij kot so Trias, Jura in Kreda. Če ne drugega, so vam ta obdobja omenili pri urah zgodovine v osnovni šoli. V tistem času so med živalmi prevladovale različne vrste zavrov oziroma po domače dinozavrov. Te izumrle živali so tako navdušile sedemletnika, da si je zaželel torto z dinozavrom. In to ne ljubkega dinozavra, ampak takšnega z veliki zobmi in strašnim pogledom. Se sprašujete, kaj nastane, ko se začnem igrati s sladkorno maso in čokolado? Najbolj strašna torta, kar se jim naredil do sedaj. 

Najprej sem poskušal narediti figurico celotnega dinozavra, vendar sem imel cel kup težav narediti strašnega dinozavra z veliki zobmi. Nato sem ubral drugačno pot in si zamisli, da bom naredil torto iz katere bo prilezel dinozaver. 

Prvo je na vrsto prišla glava dinozavra. Poskušal sem narediti obliko glave Tiranozavra ali drugače  T-rex, ki se je zaradi teže, čez noč malo sploščila. Prav tako nisem želel popravljati razpok, saj so le te dodale tisti pravi dinozavrski izgled.

Ostri zobje.

Da ne bo iz torte kukala samo glava, sem naredil še kreplje. 

Biskvit je bil spečen iz bio pirine moke, krema je bila nutella s sladko smetano in mascarpone sirčkom z dodanimi bananami. 

Ker je bila torta prelita s čokoladno ganache kremo, sem se odločil, da torto še malo okrasim. Najprej sem se igral s tempiranjem čokolade na "uč" brez termometra. Čokolada je bila čvrsta, vendar pa ni bila dovolj temne barve. Vseeno pa sem jo nalomil in z nalomljenimi deli okrasil obod torte. V nadaljevanju je bilo na vrsti igranje z doma narejeno modelirno čokolado. Najprej sem jo zvaljal, izrezal krog premera torte, narezal sredino, da je izgledala kot luknja skozi katero bo gledala glava dinozavra. Modelirno čokolado sem položil na okrašeno torto, razprl luknjo in v luknjo nastavil glavo dinozavra, nato pa še dodal kremplje.  In tako je nastala torta dinozaver, ki je moja najbolj strašna torta do sedaj.

S torto nisem presenetil samo slavljenca, ki je bil nadvse zadovoljen, ker je dobil torto s strašnim dinozavrom, ampak tudi sebe, da sem bil zmožen izdelati takšno torto v prvem poskusu. 

Lazanja z bučkami in korenjem

Če imate radi svež okus, potem je naslednji recept naravnost za vas. Vas zanima zakaj sem omenil svež okus? To pa zato ker vedno, kadar naredim to lazanjo, hčerkica reče: Ati tole ima pa tako svež okus.

Obstaja cel kup receptov za najrazličenjše vrste lazanj in vsak je po svoje malo drugačen. Ko sva z mojo prenehala jesti meso in nisem želel v vsako jed dodajati koščkov soje, lazanjo pa sva oboževala kot Garfield, sem moral najti način za omako, ki nama bo všeč.  Saj vem, da obstajajo svetle lazanje, vendar se mi zdi, da mora biti lazanja v rdeči barvi, da se lahko med kosilom vsaj s čim naflekaš. 

Sestavine za lazanjo z bučkami in korenjem

- 1 srednje velika rdeča čebula
- 2 večja korenčka
- 5 večjih pelatov ali paradižnikov
- 2 srednje veliki bučki
- 5 večjih vejic peteršilja
- 2 ščepca origana
- sol, poper,  olivno olje
- riban parmezan
- testenine za lazanjo ( 18 kosov)

Bešamel iz polnozrnate pirine moke
- 75 gramov masla 
- 3 žlice polnozrnate pirine moke
- 0,5 litra kozjega mleka (lahko navadnega)
- sol, bel poper in muškatni orešček

Najprej naredimo bešamel. Za tiste, ki še niste pripravljali bešamel omake napotek, da je tukaj treba biti ves čas prisoten in ves čas mešat, zato si je treba sestavine pripraviti zraven štedilnika.  V kozici stopimo maslo. Ko je maslo tekoče in segreto, vanj dodamo 3 polne žlice moke in mešamo. Iz masla in moke bodo nastale grudice, katere se bodo začele spoprijemati. Nato začnemo počasi dodajati mleko, to pa tako, da ga prvo dodamo 1 dcl in med stalnim  mešanjem, ko se začne gostitti, ga dodajamo po 1 dcl, dokler ga ne porabimo. Ves čas je treba mešati z metlico, temperaturo pa  nastavimo nekje na srednjo jakost. Ko je omaka že lepo gosta, jo solimo, popramo in dodamo malo muškatnega oreščka. Vse skupaj še premešamo in odstavimo iz štedilnika. Bešamel omaka mora biti gosta ampak še vedno tekoča. Na začetku je treba biti pozoren, da mleko in moko ne prežgemo, ker potem bešamel omaka ne bo dobra in je bolje narediti novo, kot pa uporabiti zažgano omako. 

Nato se lotimo bučk. Nekateri bučke pečejo ali pa jih pražijo v ponvi, jaz pa jih pripravim kar surove. Bučke operemo in jima odrežemo konca. Narežemo jih na zelo tanke trakove, cca 2 mm debeline. To najlažje naredimo z nožkom za strganje sira, s katerim samo vlečemo po bučki in s tem režemo zelo tanke rezine.  Narezane trakove bučk damo v skledo, jih dobro posolimo in pustimo, da spustijo vodo. 

Opran korenček naribamo na zelo fino. Sesekljamo čebulo in peteršilj, pelate pa kar z lupino narežemo na manjše koščke. Na olivnem olju  prepražimo čebulo da postekleni, dodamo korenček, katerega pražimo 1 minuto, nato pa dodamo narezane pelate. Pokrito s pokrovko dušimo 5 minut, nato pa solimo, popramo in ugasnemo štedilnik. Dodamo svež origano in nasekljan peteršilj ter 3 žlice bešamela in vse skupaj dobro premešamo, da nastane kremasta omaka. 

Na vrsto pride sestavljanje lazanje. Moj pra-star pekač je velikosti 28 x 22 cm in je  idealne  velikosti, za pripravo lazanje za nas tri. Pekač prvo namažemo z bešamel omako, da se testo potem ne prime in nimamo preveč težav, ko dajemo kose lazanje iz pekača. Če imate testenine za lazanjo, katere se kuhajo, jih je potrebno prej skuhati, najbolje pa je, da kupite takšne, katere ni potrebno kuhati.  Na bešamel položimo prvo plast testenin. (spodnja plast naj bi bila malo močnejša, da je potem lazanjo lažje vzeti iz pekača). Čez testenine namažemo 1/3 omake s korenčkom, nanjo položimo odcejene rezine bučk in pokrijemo s plastjo testenin. To ponovimo še dvakrat, nato pa na zadnjo plast testenin  namažemo oziroma prelijemo plast bešamela in naribamo še nekaj parmezana. 

Pečemo v ogreti pečici na spodnji rešetki 25-30 minut na 220 stopinjah.

Okus po svežini dajo kombinacija svežih bučk, korenčka in peteršilja. Fotke tokrat niso preveč umetniške, saj je težko fotografirat, če si pod pritiskom dveh lačnih ust za kuhinjsko mizo.

"After" poročna torta

Današnja tortica se navezuje na prejšnjo objavo, kjer sem predstavil izdelavo poročnih figuric. Čeprav nisem delal poročne torte, sem pa sedaj za nevesto naredil, kot sem jo sam poimenoval "after" poročno torto za ostale, kateri niso bili prisotni na poroki. 

Želela je bolj zdravo torto, zato je bila torta narejena iz bio polnozrnate moke, rjavega trsnega sladkorja, svežega in toplotno obdelanega ananasa s kančkom kardamoma, oblečena pa v tičino maso zaradi lepega izgleda. Na tortici je bil manjši šopek Calla lilij iz tičino mase.  Podobno tortico sem že delal za mamin rojstni dan, tako da kakšen tople vode nisem odkrival, ampak sem želel, da tortica izgleda lepa, kot je izgledala nevesta.

Poročna figurica

Če ste se spraševali zakaj toliko časa brez nove objave na blogu, boste sedaj izvedeli, kaj me je zadrževalo. 

Po izdelavi torte Winx - Bloom za mojo hčerkico, sem se odločil, da človeških figuric raje ne bom več izdeloval, ker je izdelava obraza nekaj najbolj zahtevnega, sploh če nisi kipar oziroma dober oblikovalec.  

Nekaj časa nazaj me je sodelavec vprašal, če bi naredil poročno torto za njegovo poroko. Rekel sem mu, da sem zmožen narediti poročno torto, vendar pa je raje ne bom. Zakaj? Zato, ker si takrat res ne bi morel privoščiti, da bi šlo kaj narobe in si ne bi želel, da bi sodelavcu in njegovi partnerki pokvaril njun dan. 

Pred mescem dni me je nato želel nagovoriti, da bi vsaj naredil poročno figurico za torto. Tudi to sem mu zavrnil, saj sem bil mnenja, da na vrhunsko torto pašejo figurice, ki bodo všeč nevesti. V naslednjih dneh je še nekaj časa pritiskal name in mi na koncu pokazal sliko figurice, ki jo je našel na spletu, na kateri so bili obrazi človečkov brez nekih posebnosti. V bistvu so bili obrazi kot iz otroških slikanic oziroma risank za najmlajše. Figurico je našel na spletni strani avstrijske izdelovalke poročnih figuric, ki je razvila svoj stil izdelovanja figuric. Figurico si lahko ogledate tukaj.

Ker je na vsak način želel unikatno figurico, sem popustil in mu povedal, da bom poskušal narediti figurico po vzoru te fugurice iz linka, vendar pa naj ima pripravljeno kupljeno nadomestno figurico. 

Ker sem prvič delal nekaj takega, sem se malo uštel pri proporcijah, ampak iz nekajdnevnega ustvarjanja tičino mase  je nastalo tole. 

Na začetku sem se lotil sestric. Oblekici sta morali biti nekje med vijola in lilo barvo.

Nato sem začel s figurico ženina. Fotografije so narejen takoj po delu, tako da figurica še ni bila posušena in je še brez nekaterih detajlov.

Naslednja je prišla na vrsto še figurica neveste.

Kot vidite, med izdelavo uporabljam samo naravne pripomočke - neškropljena domača jabolka ;)

Ko je bila figurica sestavljena, sem bil s svojim delom kar zadovoljen. Čakal pa me je še en izmed najhujših testov. Čeprav sem figurico naredil brez obveznosti in v bistvu bolj za poskus, me je vseeno zanimalo, kako se bo na figurico odzvala nevesta. Fotke sem poslal sodelavcu in nato čakal odgovor. In čez nekaj dolgih minut - figurica je bila odobrena s strani neveste. Oba sta bila navdušena in vesela, da bosta imela na torti unikatno fugurico.

Figurico sem jima podaril kot neke vrste poročno darilo.

Poroko je fotografiral Matjaž Corel, eden izmed boljših slovenskih poročnih fotografov, zato sem ga prosil, da še zame naredi eno fotko poročne torte. Če katera obiskovalka mojega bloga še ni poročena in si želi profesionalnih fotografij, ga zelo priporočam. Njegov blog si lahko ogledate na naslovu http://www.matjazcorel.com.

Vas zanima  kako je izgledala poročna torta z mojimi unikatnimi poročnimi figuricami?

Vem, da je poroka za neveste eden izmed najbolj stresnih dnevov in si vsaj ta dan želijo vse najboljše in popolno. Mene pa veseli, da si je nevesta tokrat izbrala doma narejene unikatne figurice in ne kupljenih.

Novo življenje - Kosi

Tokrat spet ena nekuharska objava, saj me je moja mala princeska prepričala, da moram objaviti te fotografije, iz katerih je razvidno, kako se začne novo življenje na naši teresi. 

Tokratna zgodba se začne, ko smo se pred dvema letoma in pol vselili v to stanovanje. Lastnica stanovanja nam je povedala, da so na terasi 3 gnezda, katere sta zgradila  kos in kosovka ter v katerih vsako leto  pridobita nov naraščaj. Najbolj zanimivo je to, da vedno izbereta drugo gnezdo. Že prvo leto smo bili deležni štirih novih prebivalcev. Drugo leto sta bila dejavna kar dvakrat, s tem da so bili prvič trije, drugič pa štirje mladički.

Letošnje leto sta zopet priletela in se nastanila v najnižjem gnezdu, ki se nahaja v cvetličnem lončku na kovinskem regalu.

Kosovka je zasedla svoje mesto.

Čez nekaj dni smo izkoristili odsotnost kosovke in v gnezdu  našli 4 majhna pisana jajčka.

Po 14 dneh je prišlo novo življenje. Na svet sta prikukala prva dva mlada kosa.

V naslednjih dneh še druga dva.

V tem trenutku pa se začne garaško življenje kosa in kosovke. Če bi bili vsi ljudje tako pridni, kot so kosi v času, ko imajo mladiče, Slovenija ne bi bila nikoli v recesiji. Od zgodnjega jutra do teme sta izmenično vzletala iz gnezda in v gnezdo prinašala hrano za lačne mladičke. Gnezda skoraj nikoli nista zapustila brez nadzora. Šele ponoči sta se umirila in si vzela malo premora pred naslednjim dnem.

Kot pri vseh ptičih, tudi kosi zelo hitro rastejo. V bistvu pa to ni čudno, saj pri tolikšni količini hrane, mora iz te hrane nekaj nastat. Takole so napolnili gnezdo v 8 dnevu starosti.

V naslednjih dneh se je začelo že učenje letanja po terasi in iskanja hrane v mojih cvetličnih lončkih.  V tej generaciji so bili pravi pogumneži, saj se mi zdi, da so najhitreje začeli letati. Ko sem naslednji dan nameraval narediti nekaj fotografij mladih letalcev, pa sem na žalost ugotovil, da so že vsi odleteli. Kosovka in kos sta še nekajkrat prišla pogledat na teraso, ko pa sta se prepričala, da ni nikogar več, pa tudi njiju ni bilo več v gnezdo. V naslednjih dneh smo dva mladiča videli na drevesu pred blokom, kosa in kosovko pa še vedno redno srečujemo na sprehodih. 

Moja mala princeska se že veseli naslednjega leta v upanju, da bomo zopet dočakali novo življenje na naši terasi.

Ajdova kaša in šitake

Ne, nisem pozabil kuhat. Še vedno kuham, kljub temu, da je bilo več zadnjih objav napisanih v zvezi s tortami, sladicami in vodo z okusom. 

Ker se je zaradi tega deževja začela sezona gobarjenja, danes en recept z gobami, ki pa so žal gojene. Že dolgo časa nazaj sta me starša od moje navdušila nad gobami vrste ŠITAKE. Te gobe izvirajo  iz vzodne Azije in jih večkrat najdemo v različnih azijskih jedeh. Nekateri jim pravijo tudi dišeče gobe, saj odajajo zelo specifičen vonj. Glede njihovih zdravilnih učinkov,  je bilo narejenih več raziskav, v katerih so zaključili, da šitake znižujejo raven holesterola v krvi, uravnavajo krvi pritisk in krvni sladkor, krepijo imunski sistem, zavirajo rast bakterij in tumorjev ter blagodejno vplivajo na jetra in ledvice.

Takrat, ko vsega tega še nisem vedel, smo jih večkrat pripravljali panirane in ocvrte. Šele kasneje, ko sva z mojo odšla na svoje, sva jih začela pripravljati bolj v natur varianti. Zato vam danes predstavljam en preprost recept oziroma moj  način priprave na hitro. 

Ajdova kaša s šitakami

- 250 gramov bio ajdove kaše (zrna morajo biti zelena)

- 400 gramov šitak

- 2 mladi čebulici z zelenjem

- večji strok česna

- nekaj vejic svežega timijana

- sol, poper in olivno olje

- trdi kozji sir

Ajdovo kašo skuhamo po navodilu proizvajalca oziroma, vsaj pri meni je kuhana v 20 minutah. Šitake operemo in narežemo na malo debelejše rezine. Mlado čebulico narežemo z zelenjem na kolobarje, česen narežemo na tanke lističe in osmukamo nekaj vejic timijana. V ponvi segrejemo olivno olje, na hitro prepražimo mlado čebulo (45 sek do 1 minute), dodamo na lističe narezan česen da zadiši in dodamo narezane šitake. Zmanjšamo jakost plošče/štedilnika (indukcijski iz 9 na 7) in pražimo cca 4 minute, da se gobe zmehčajo. Solimo, popramo in dodamo timijan, dobro premešamo, nato pa dodamo kuhano ajdovo kašo in vse skupaj še enkrat dobro premešamo. Po serviranju na krožnik čez vse skupaj naribamo malo zorjenega trdega kozjega sira.

Pa je še eno brezglutensko kosilo na mizi.

Katere gobe pa vi najraje nabirate (v naravi ali pa v trgovini)?

Pita s paradižnikom, mozzarello in timijanom

Paradižnik, paradižnik in še enkrat paradižnik. Toliko paradižnika, kot letošnje poletje, pa še nisem pojedel. Če se ozrem nazaj, se mi zdi, da so bila naša kosila dveno obarvana vedno v rdečo barvo, poleg tega pa smo jedli še paradižnik v solati. Še na morju smo morali jesti paradižnik v solati, ker ni bilo nobene zelene solate. Zraven tega sta nas še obe babici pridno zalagali z domačimi paradižniki. Količine res niso bile tako velike, da bi se spravil delat domač ajvar ali paradižnikovo kašo, je pa bilo treba paradižnik skozi porabljat, da ga ne bi metali stran. 

In kaj storiti, če ti paradižnik že gleda iz ušes, ti pa se spraviš delat nekaj na hitro. Neke vrste snack varianto za popoldansko malico. 

Pogledaš v hladilnik, kjer je vedno zavitek listnatega testa, iz hladilnika vzameš  zavojček mini mozzarelle, na balkonu porežeš nekaj vejic svežega timijana in ne pozabiš narezati domač paradižnik. Iz teh sestavin nastane preprosta pita s paradižniki, mozzerello in timijanom. 

Za preprosto pito s paradižniki, mozzarello in timijinam potrebujemo:

- zavojček listnatega testa

- 10 manjših paradižnikov (seveda domačih)

- zavojček mini mozzarelle

- nekaj vejic svežega timijana

- sol, poper in olivno olje

 

Listnato testo položimo na papir za peko in s topo konico noža zarežemo (ne smemo prerezati) cca 1,5 cm od roba okrog celotnega testa. Z vilico prešpikamo testo, da se med peko ne dvigne. Mozzarello narežemo na manjše kose in jih razporedimo po testu. Paradižnik operemo, ga razpolovimo, solimo, popramo in pokapamo z olivnim oljem, nato pa ga razporedimo po testu. Pečemo v ogreti pečici cca 25 minut na 200 stopinjah, oziroma toliko časa, da testo po robih porjavi. Ko pečeno pito vzamemo iz pečice jo pustimo, da se rahlo ohladi, nato pa po njej potresemo malo svežega timijana in okrasimo z nekaj vejicami svežega timijana.

In kako izgleda pri nas doma, ko se spravimo k takšni snack varianti pite? V bistvu tako.

Ker gre za manjše paradižnike, se med peko ne izsušijo in so še dovolj mehki, ko zagrizemo v pito.