Leto je naokoli in z malo zamudo prihaja objava tortice, katero sem letos izdelal za najino malo princesko. Čeprav so Winx-ice še vedno popularne, pa je naša pupa padla v svet konjev. Konji v risankah, konji v revijah, konji na kmetijah, vsepovsod vidi samo konje.
Kot anekdoto lahko predstavim naslednjo zgodbico. Letos smo se zopet udeležili Čarobnega dne, ki je potekal v Arboretumu Volčji potok. Ker smo bili zelo zgodni, razstavljalcem iz Posestva Grad Prestranek še ni uspelo na travniku pripraviti ograde za jahanje njihovih konjev. Med postavljanjem ograde, je začel padati še dež, zato so odšli na suho v vozila. Naša mala pupa je bila tako vztrajna, da je čakala celih 45 minut pod drevesom, da je prenehal padati dež in so postavili ogrado. Ena izmed predstavnikov Posestva grad Prestranek je prišla do naše pupe, jo prijela za roko ter jo peljala k konjem ter ji dejala, da si je s svojo vztrajnostjo (trmo, bi jaz rekel) zaslužila, da je prva, ki bo lahko jahala konja. Vse ostale stvari so bile zanjo nepomembne, glavno, da je lahko jahala konja na čarobnem dnevu.
Sedaj pa nazaj k torti. Njena letošnja najljubša risanka je Skrivnosti ranč, v originalu Le ranch. V risanki je glavna junakinja Lea (orign. Lena) in njen črni anglo-arabski žrebec Mistral. Že poleti je padla odločitev, da bo letos torta v znamenju te risanke. Njene točne besede so bile "Ati, letos se pa pripravi! Jaz hočem na torti Leo in Mistrala!"
Ker nisem hotel hiteti, sem začel z izdelavo figuric dva tedna pred rojstnim dnem. Kljub temu, da sem izdelal že dva ležeča konja, ki sta ji bila zelo všeč, pa je naša pupa hotela, da je Mistral v stoječem položaju. To je malo težje in konj ne izgleda tako dobro, kot ti ležeči, vendar pa ji je bil vseeno všeč.
Nato je prišla na vrsto Lea. Ker sem poskušal narediti dokaj podobno Leo iz risanke, ki je zelo suha, sem jo moral posaditi na kamen, saj je težko narediti suho figurico, ki bi stala brez opore.
Pri izdelavi tortice sem bil tokrat deležen pomoči slavljenke, ki je zelo pomagala in svetovala pri sestavljanju tortice. Tortica je bila narejena iz vanilijevega biskvita, polnjena s kremo iz malin in kremo iz banan (to si je sama zamislila, pa še dobro je izpadlo) in oblečena v tičino maso.
Pri izgledu torte, sem stremel k temu, da jo izdelam kot travnik, ograjen z leseno ograjo, po njenem pa so na travniku morale biti rožice in metuljčki, ki jih je sama izdelala. Pri tortici sem uporabil tudi idejo Ane iz njene Torte s pujsi, kjer sem nabrizgal zeleno obarvano švicarsko masleno kremo z nastavkom za brizganje trave okrog oboda torte.
Čeprav se za vsako torto, ki jo izdelam, res maksimalno potrudim, pa lahko napišem, da je to ena lepših tort, ki sem jih naredil. Še napis je izpadel dobro, čeprav je bil narejen na roke.
Na koncu je bila naša mala pupa presrečna, da je imela tortico, še lepšo kot si jo je zamislila, njen ati pa je bil srečen, ko je videl te njene zadovoljne oči, ki so občudovale tortico.
