Hip hop torta / Hip hop cake

Za nas, ki smo že malce v letih, pride bolj v poštev kakšen vlaček ali pa polka, na pa za Jana, ki je dopolnil 10 let. Njega je zasvojila zvrst plesa Hip hop, kot veliko mladih po celem svetu. In najlažje je za takšnega navdušenca narediti torto v stilu hip hop plesalcev. 

 

Osnova je bil čokoladni biskvit iz pirine moke, krema je bila sestavljena sladka smetana-mascarpone-temna čokolada, po obeh plasteh kreme so bile naložene maline, prelita s ganache kremo iz temne čokolade, z nabrizgano kremo iz temne čokolade po robovih. Za dekoracijo sem izdelal figurico plesalca hip hop, ki se vrti na glavi in sem ga že predstavil v prejšnji objavi. Ker plesalec ne more plesati brez glasbe, sem iz tičino mase izdelal kasetofon, okrog plesišča pa sem dodal še nekaj silhuet - likov plesalcev, ki sem jih izrezal iz tičino mase. 

In kaj se je vrtelo na rojstnodnevni zabavi? Hip hop, kaj pa drugega!

Kako izdelati figurico plesalca / How to make Hip hop dancer fondant figurine

Tokrat predstavljam vodič za izdelavo figurice plesalca hip hop zvrsti plesa. 

Potrebujemo tičino maso v modri, rdeči, kožni in beli barvi, pisalo s črno jedilno barvo, leseno palčko, nož in čopič z nekaj kapljicami vode.

Iz rdeče mase oblikujemo zgornji del telesa, zgornji del - prsa malo povdarimo.

Z leseno palčko na obeh straneh v višini ram naredimi luknji, kjer bodo vstavljeni roki.

Iz modre mase oblikujemo kvader (proporcionalno na zgornji del telesa) in spodnji del z nožem razpolovimo.

Jabolčna pita s pekan orehi brez glutena

Zadnje čase preizkušam nove sladice in pri tem tudi večkrat kršim pravila v splošnih receptih. Vsi vedno omenjajo, da se je potrebno pri peki sladic držat točnega recepta, sam pa sem mnenja, da temu ni tako. Res je, da če želimo imeti vedno isti okus, potem se je treba držat točnega recepta in istih sestavin, vendar pa bi bilo takšno življenje dolgočasno, saj bi bile vse sladice iste vrste enakega okusa povsod. Meni je pa všeč to, da imajo sladice svoj okus, ravno na podlagi tega, kdo jo pripravlja, na kakšen način in s katerimi sestavinami. 

Tokratna objava gre ravno v to smer, saj sem se odločil, da naredim preprosto jabolčno pito na drugačen način. Za osnovo sem vzel recept za testo pate brisee, katerega sem tokrat naredil z bio ajdovo moko, jabolka in pekan orehi pa tako ali tako pašejo skupaj.

Na koncu je nastala odlična jabolčna pita s pekan orehi, ki je brez glutena, poleg tega pa je nisem nič posebej oblikoval, tako da ima takšen rustikalni oldschool videz.

Jabolčna pita s pekan orehi brez glutena:

Testo - Pate brisee iz ajdove moke
- 200 gramov bio ajdove moke brez glutena
- 75 gramov masla
- ščep soli
- 0,5 dcl vrele vode (ja, res je, vrele)

Nadev:
- 8 jabolk
- 2 žlici agavinega sirupa
- sok polovice limone
- žlička limonine lupinice
- žlička cimeta

- 50 gramov pekan orehov
- žlička agavinega sirupa

Priprava:

V mešalniku ali pa na roke zmešamo moko, ščep soli in  maslo narezano na kocke, da nastanejo drobtine. Zavremo  vodo in jo prilijemo k drobtinam ter na hitro premešamo, da nastane kepa testa. Testo zavijemo v folijo in ga damo v hladilnik za vsaj pol ure.

Jabolka olupimo in jih tokrat kar naribamo na lističe. V skledi jih zmešamo skupaj s sokom limone, limonino lupinico, cimetom in agavinim sirupom.

Testo vzamemo iz hladilnika in ga zvaljamo na cca 4-5 mm debelo ter položimo v namaščen pekač za pite. Nanj vsujemo jabolčno mešanico ter jo poravnamo. Pečemo v ogreti pečici 30 minut na 180 stopinjah. Pet minut pred koncem pečenja, na pito dodamo pekan orehe, katere smo zmešali z žličko agavinega sirupa. Problem pri pekan orehih je to, da se dokaj hitro zažgejo in potem je cela sladica uničena. Pri tej piti je dovolj samo to, da se pečejo zadnjih pet minut. 

Ker je v receptu bolj malo jabolk, se robovi malo bolj zapečejo in so kot ajdovi keksi.

Glede na to, da je pita zmanjkala še vroča, pomeni, da je tudi pate brisee iz ajdove moke lahko uporabljen za takšne sladice ali pa smo se že mi postali odvistni od ajdove moke.

Pečena rdeča pesa / Baked beet

Recept, ki ga predstavljam danes, je malo drugače izpeljana verzija recepta Pečene pese s hrenom, ki sem ga prvič videl pri Gourmet forever že kar nekaj časa nazaj. Takoj po njeni objavi sem recept preizkusil in ugotovil, da gre za še eno jed, ki jo naša mala pupa obožuje. Kljub temu, da je Špelina stran dovolj obiskana, pa bi bilo škoda, da bi šel ta recept  v pozabo, zato danes še objava na mojem blogu. 

Če ne prej, ste rdečo peso sigurno spoznali v šoli. Še sedaj se spomnim, kako so/smo tisti dan v šoli hodili vsi popacani z rdečimi fleki na majicah.  Rdeča pesa je ena tisti rastlin, ki jo sigurno lahko štejemo med super živila, pa ne tista, ki so jih umetno povzdignili. Premore celo kopico zdravilnih lastnosti, saj zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi, posebej antioksidativnih pigmentov betalainov, pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja, krepi organizem, spodbuja imunski sistem in delovanje dihalnih encimov ter apetit, pospešuje izločanje žolča, sok rdeče pese  uravnava pritisk, v ljudski medicini pa velja za sredstvo za zniževanje telesne temperature. 

Poleg tega, da na teden posočimo 3-4 gomolje, si jo tudi vsaj enkrat na mesec pripravimo po naslednjem receptu. 

Pečena rdeča pesa:

- 6 srednje velikih gomoljev rdeče pese

- 2 žlici balzamičnega kisa

- 2 žlici olivnega olja

- ščep soli in malo popra

- nekaj vejic svežega timijana

Peso olupimo in operemo. Peso narežemo na manjše koščke velike cca 3 x 2 cm.  V skledi zmešamo peso z balzamičnim kisom in olivnim oljem, solimo in popramo ter potresemo z nekaj vejicami svežega timijana. 

Na pladenj za peko položimo peki papir in nanj stresemo peso. Pokrijemo še z enim listom peki papirja, robove dvakrat zavijemo in jih spnemo s spenjačem, tako, da nastane zaprt "škartoc". Spenjač je s časom postal skoraj eden izmed najbolj uporabnih pripomočkov v kuhinji.

Pečemo v ogreti pečici 30 minut na 180 stopinjah. 

Po koncu pečenja, previdno odpremo "škartoc" in peso preložimo na krožnik. Po vrhu naribamo malo svežega hrena. 

Z velikim veseljem opazujem najino pupo, ki pridno prazne krožnik, saj se ji zdi, kot da je sladke rdeče bombone. 

Torta Vlakec, ovčke in pikapolonice

Ne dolgo nazaj sem dobil s strani anonimne obiskovalke komentar, da so torte lepe, vednar pa so bogi tisti, ki pojedo toliko barve, ki je uporabljena za krasitev torte. Vem, da obstajajo tudi drugačni načini za izdelavo tort, ki bi izgledale bolj naravno, vendar pa če želiš, da torta izgleda, kot si jo zamisliš, si pač skoraj primoran uporabiti tudi živilske barve, kot jih uporabljajo tudi največji mojstri izdelovanja tort ala Buddy a.k.a Cake boss.

Pri vsaki izdelavi torte gre za neke vrste unikatno umetnino. Glede oblačenja torte v tičino maso in njenega končnega izgleda pa jaz na to gledam kot na neke vrste lep papir za zavijanje pri darilu. Tudi pri darilu je lepo, da je darilo zavito v lep papir za zavijanje ali pa res lepo darilno vrečko, saj s tem naredi darilo še bolj lepo, vendar pa je vseeno najvažnejše kar je v notranjosti pod tem papirjem. Tudi pri takšnih tortah je tako. Zunanjost je neke vrste lep papir za zavijanje, ki razveseli oči in je ni treba pojesti, notranjost pa je tista, ki pa razveseli brbončice.

Vseeno pa sem se odločil, da bom poskušal čim manj tort oblačit v tičino maso, kar pa še ne pomeni, da bom to čisto opustil. 

Danes pa predstavljam tortico, ki sem jo izdelal za Benjamina. Če so tvoje najljubše živalice ovčke in pikapolonice, zraven pa si še ljubitelj vlakcev, je prav da dobiš tortico, na kateri so vse te tvoje najljubše živali in pa seveda majhna lokomotiva. 

Torta je bila izdelana iz čokoladnega biskvita iz pirine moke, polnjena s kremo iz bele čokolade in malinami, obdana s švicarsko masleno kremo iz bele čokolade, zgornja plast pa je obarvan ganache iz bele čokolade. Torto so krasile figurice iz tičino mase, za katere sem že objavljal vodiče v prejšnjih objavah (pikapolonice in ovčke)

Kako izdelati pikapolonico / How to make ladybug fondant figurine

Danes nadaljujem z vodičem o izdelavi preproste pikapolonice iz sladkorne mase.

Za izdelavo potrebujemo tičino maso v črni, rdeči in beli barvi, ozko slamico, nož, leseno palčko in pisalo z črno jedilno barvo.

Najprej iz rdeče in črne tičino mase oblikujemo dve kroglici. Črna naj bo manjša, saj bo iz nje nastala glava.

Rdečo kroglico zvaljamo, da dobi podolgovato obliko in jo malo stisnemo. Iz črne kroglice pa oblikujemo glavo, tako da del, ki bo prilepljen k telesu zravnamo, nasprotni del pa malo potalčimo, kot izgleda na fotografiji.

Iz črne tičino mase izrežemo tanek trak, širine cca 2-3 mm.  Po sredini rdeče tičino mase z vlažnim čopičem naredimo črto.

S špinačo in ricotto polnjene velike školjkice

Že nekaj časa sem navdušen nad testeninami v velikanskih dimenzijah, kot so Bombardoni, Conchiglie giganti ali Grande Lumaconi. Na žalost jih še nisem našel narejenih s kakšno bolj zdravo moko, tako da, če kdo ve kje jih prodajajo napr. z ajdovo moko, se priporočam za informacijo. 

Najboljša stvar pri teh testeninah je to, da jih lahko polnimo z različnimi nadevi. Eden izmed teh nadevov, v bistvu naš najljubši je nadev s špinačo in ricotto. 

 Sestavine:

- 300 gramov jumbo školjkic - Conchiglie giganti

- 500 gramov ricotte

- 500 gramov mlade špinače

- 1 jajce

- 2 stroka česna

- polna žlička nasekljanega koperca

- muškatni orešček, sol, poper

- parmezan

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca in jih odcedimo. Pametno je, da jih med kuhanjem čim bolj previdno mešamo, saj školjkice rade počijo oziroma se raztrgajo.

Mlado špinačo samo poparimo z vrelo vodo. Če nimate mlade špinače, jo je prej potrebno skuhati. Nato jo dobro ožamemo, da izstisnemo čimveč vode. Poparjeno in ožeto špinačo narežemo  na grobo. 

V skledi zmešamo narezano špinačo, ricotto, jajce, nasekljan česen, nasekljan koperc, malo muškatnega oreščka, solimo in popramo.  

V vsako školjkico damo žličko pripravljenega nadeva.

Zložimo jih v ognjevarno posodo, čez njih naribamo parmezan ter  jih postavimo v pečico, kjer jih na  250 stopinjah pečemo 10 minut, toliko da se nadev segreje, parmezan pa malo zapeče. 

Pri nas doma jih serviramo še z nekaj svežega koperca.

Pomarančni tiramisu / Orange tiramisu

Tiramisu je ena izmed bolj znanih italijanskih sladic, sestavljena iz piškotov Savoiardi (Lady fingers) namočenih v kavo z dodatkom likerja, kreme iz jajc in mascarpone sirčka ter potresena s kakavom. Čeprav ne pijem kave, pa me ta sladica vedno očara, pa še priprava je zelo lahka. 

V tokratni objavi pa ne bom objavljal recepta za pravi tiramisu ampak za neke vrste ponaredek, pomarančni tiramisu kot sem ga lahko pripravil iz sestavin, ki sem jih imel v tistem trenutku doma. Zvečer sem namreč izvedel, da smo naslednji dan povabljeni na kosilo k družinskim prijateljem, mene pa so zadolžili za sladico. Kot zanalašč sem ostal skoraj brez vseh sestavin, saj sem jih porabil tega dne zjutraj pri peki in izdelavi torte.  Poleg tega je bila tudi že zelo pozna ura, tako da je uporaba mojega zvestega spremljevalca (Kitche-aid mikserja) odpadla. Po hitrem pregledu sestavin, ki sem jih imel doma na razpolago sem se odločil, da naredim neke vrste pomarančni tiramisu s sveže izstisnjenim pomarančnim sokom, da se bodo lahko z njim sladkali tudi otroci. 

Ponarejen pomarančni tiramisu:

- 3 paketi piškotov Savoiardi (lady fingers) (1 paket je mišljen 1 vrsta, cca 10 piškotov se mi zdi)

- 5 bio pomaranč

- nastrgana lupinica ene bio pomaranče

- 2 polni žlici rjavega trsnega sladkorja

- 400 ml sladke smetane

- 500 gramov mascarpone sirčka

- grenek kakav za posip in nekaj četrtink narezane pomaranče

Najprej istisnemo sok iz pomaranč. Jaz sem to storil kar s sokovnikom Omega 80006. Iz 5 pomaranč je prišlo malo več kot 4 dcl pomarančnega soka, kar pomeni, da bo sladica sestavljena iz 100 % pomarančnega soka brez kakršnihkoli aditivov ali dodatkov. 

Krema:

1 dcl soka pretočimo v manjšo posodico, mu dodamo nastrgano lupinico ene bio pomaranče in dve polni žlici rjavega trsnega sladkorja ter vse skupaj dobro premešamo, da se sladkor raztopi. Z mešalnikom stepemo sladko smetano, ampak samo toliko da se zgosti in je še vedno gosto tekoča (sedaj pa si predstavljajte kako sem se moral matrati jaz, ko sem jo stepal z metlico in to na roke - nepozabno in čez čas kar precej boleče). V smetano dodamo mascarpone in ju dobro zmešamo. Na koncu dodamo pomarančni sok, ki smo ga zmešali s sladkorjem in nastrgano lupinico pomaranče ter vse skupaj dobro premešamo, da nastane rahla pomarančna krema. Če je krema za vas premalo sladka, ji dodajte še kakšno žlico sladkorja. 

Sestavljanje:

Pripravimo posodo v katero bomo zložili vse sestavine. Vsak piškot (celega) na kratko pomočimo v pomarančni sok  in ga položimo v posodo. Zložimo še ostale namočene piškote, nanesemo tretjino kreme, ponovimo s plastjo piškotov, drugo tretjino kreme, še eno plast piškotov in zadnjo tretjino kreme. Zadnjo plast čimbolj poravnamo, jo potresemo s kakavom in okrasimo z nekaj četrtinkami narezane bio pomaranče. 

V hladilniku naj se hladi vsaj 12 ur. 

Ker pri pripravi kreme nisem uporabil jajc, je bila zato izdelava te sladice še bolj preprosta in krajša, prav tako pa se v tako pripravljeni pomarančni kremi sploh ne pogrešajo jajca. Prav tako se ni treba bati, da bi bili piškoti premokri, kljub temu, da jih cele namočimo v sok, saj sok ni segret in piškoti ob namakanju ne vpijejo toliko tekočine, kot pri topli kavi.

Še fotka, ki je nastala po odličnem kosilu, ko je prišla na vrsto sladica. Fotka je na žalost narejena s telefonom, tako da ni neke kvalitete, za predstavo kako izgleda prerez pa je le.

Izdelava figurice ovčke iz tičino mase / How to make sheep fondant figurine

 

V začetku tega leta sem si rekel, da si bom  vzel malo pavze od sladkega ustvarjanja, zato prihajajo objave o izdelkih, ki so nastali konec lanskega leta, vendar pa še niso bili objavljeni.

Danes predstavljam moj način preproste izdelave figuric ovčk iz tičino mase, ki so v stilu risanke Bacek Jon.

Za izdelavo potrebujemo tičino maso v beli in črni barvi, pripomoček s katerim bomo vtisnili okrogel vzorec (jaz uporabljam nastavek za dresirno vrečko z okroglo odprtino), leseno palčko, ozko in širšo slamico ter nekaj kapljic vode.

Iz bele tičino mase oblikujemo zaobljen valj.

Z nastavkom za dresirno vrečko z okroglo odprtino po zgornjem in strankih delih vtisnemo okrogel vzorec, s čimer dobimo vsaj malo podoben izgled volne.

Ni ravno pravi izgled volne, ampak tole je najlažji način, da dobimo vsaj malo podoben izgled.

Iz črne tičino mase naredimo štriti manjše kroglice, ki jih rahlo potlačimo in postavimo v pravokotnik.

S čopičem navlažimo zgornji del teh kroglic, ter nanje postavimo trup in ga rahlo prtitisnemo navzdol (če je potrebno, potem spodnje črne kroglice prestavimo, da so v pravilnem razmerju s trupom)

Breaking bad torta / Breaking bad cake

Danes pa objava za vse ljubitelje televizijske serije Breaking bad (naši so jo prevedli v Kriva pota) in pa seveda - sladkega.

Tokratna zamisel  je bila, da za prijateljico, ki je navdušena nad serijo Breaking bad, izdelam tortico na temo te serije. Ker se serija suče v zvezi prepovednih drog, sem se odločil,, da bo tudi torta izgledala malo bolj kontraverzno. 

Osnova za torto je bil moj recept za Korenčkovo tortico brez glutena, ki je res ena mojih boljših tortic, zato sem vedel, da z njo ne bom zgrešil.

Kot pa se za ljubitelje serije spodobi, sem napise izdelal podobno kot so sestavljeni v seriji. Začetnice besed sem izdelal iz znakov-elementov periodnega sistema. To so bili H - Vodik, Bi - Bizmut in Br - Brom. Znaki elementov so bili izrezani ročno, ostali napisi pa si bili kar napisani s pisalom z jedilno barvo. 

Izgled droge methamphetamina sem dosegel tako, da sem 50 gramov sladkorja in 25 ml vode z malo modre jedilne barve segreval skoraj do karamelizacije. Nastalo maso sem zlil na papir za peko in pustil, da se je strdila, nato pa sem jo samo zdrobil.

Da pa je torta izgledala še malo bolj kontravezno pa sem dodal originalno brizgo za injeciranje v kateri pa je nekaj koščkov razstopljene modre mase iz sladkorja. 

Na torti bi moral biti še napis "B...H", ljubitelji serije bodo že vedli za kaj se gre, vendar pa kljub temu, da vem, da je Brigita za štose, nisem imel srca, da bi to dodal na tortico.

Verjetno ni treba razlagat, da je bila nad tortico navdušena.

Darilce prejme

Včeraj zvečer se je končal rok za oddajo komentarjev in možnost sodelovanja za obdarovanje v novem letu. 

Žrebanje smo opravili na star in preverjen način, tako da sem natisnil vse komentatorke, listke zložil in z njimi "napolnil" skodelico, nato pa je na sceno stopila moja mala princeska, ki je opravila žrebanje. V komisiji sta bili moja boljša polovica in naša psička, ki je budno spremljala žrebanje. Jaz sem bil spet v vlogi fotografa, da je bila zadeva fotografsko zadokumentirana.

Po krajšem mešanju listkov s komentatorkami, je bila izžrebana :

bisa, prosim te, da mi se javiš na mail easyreceptiblog@gmail.com, da uredimo z nagradico - Grlorezom.

Prav tako pa se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali s komentarji in vas vabim, da še kdaj sodelujete, saj bom zadevo sigurno še kdaj ponovil, ker je vedno lepo nekoga obdariti.