Torta Turbo / Turbo cake

Po predstavitvi vodiča izdelave figurice glavnega junaka risanke Turbo je čas še za tortico, katero je krasila ta figurica najhitrejšega polžka. Čeprav je bila želja še za kakšno figurico, mi časovno ni uspelo vsega izpeljati, zato je ostala torta samo z eno figurico in z že znanim izgledom. 

Sem pa tokrat upošteval želje obiskovalcev bloga in fotografiral postopek izdelave tortice, ki pa je razviden v naslednjem animiranem prikazu. 

Torta je bila narejena iz treh plasti navadnega biskvita, polnjena z vanilijevo kremo z jagodami in   jagodno kremo, vmes je bila navlažena z zmiksanimi jagodami,  premazana in zravnana z švicarsko  masleno kremo z jagodami in okrašena s kombinacijo kreme mascarpone - sladka smetana. Okraski in figurica so narejeni iz tičino mase.

Figurica Turbo / How to make Turbo fondant figurine

Danes pa predstavitev izdelave figurice risanega junaka polžka iz risanke Turbo. Kdor te risanke še ni gledal, mu jo priporočam, saj je pomoje ena boljših risank lanskega leta. Z mojo tamalo sva prav uživala, ko sva gleda prigode tega polžka.

Za izdelavo potrebujemo sladkorno - tičino maso v oranžni, modri, beli, rdeči in črni barvi, nož, 4 lesene palčke (zobotrebce), okrogle izsekovalce (jaz si pomagam kar z okroglimi nastavki za dresirne vrečke) in čopič z malo vode.

Najprej iz oranžne mase naredimo debelejši svaljek, ki ga pri 1/3 in na zadnjem koncu malo stanjšamo, kot je razvidno iz slike. 

Sprednjo tretjino ukrivimo navzgor, saj bo iz tega nastala glava, ki jo prislonimo na plastično skledico in pustimo čez noč, da se utrdi. Na obeh straneh trupa spodnje dele s pritiski prstov rahlo razvlečemo navzdol, da dobimo obliko polža.  Zadnji del pa naredimo bolj v špico.

Iz modre mase naredimo kroglico (dovolj veliko, da bo v sorazmerju s trupom) in z obeh strani sploščimo ter malo zožamo na sprednjem delu. 

Figurice kravic iz sladkorne mase

Že nekaj časa je od tega, kar sem izdeloval te figurice, vendar pa si zaslužijo svojo objavo. 

Kaj storiš, če te te prijateljica pokliče in ti pove, da za torto nujno rabi figurice v obliki kravic? Na začetku nekega navdušenja ni bilo, saj že izdelava figuric konjev vzame veliko časa, figurice krave pa še nisem delal. Ko pa razloži, da gre za zelo majhno torto, kjer morajo biti tudi figurice zelo majhne, največ v velikosti kinder jajčka, pa se je navdušenje nad izdelavo nove vrste figuric vrnilo.  Ja tri majhne kravice pa bom že naredil, a ne?

Tokrat postopka izdelave nisem imel časa fotografirati, vendar pa bo sigurno še priložnost in bo takrat objavljen vodič za izdelavo takšnih figuric majhnih kravic iz sladkorne mase - tičino mase. 

Kravice so bile izdelane iz tičino mase bele, črne, rjave in roza barve. Vzorci pa so bili narisani s flumastrom z jedilno barvo. 

So pa te ljubke in preproste mini kravice popestrile ljubko mini tortico.

Riž z mladim grahom in trničem

Pomlad je sigurno najlepši čas za mojo kuhinjo, ki kar kipi od zelenjave zelene barve. Zeleni barvi pravijo tudi  barva življenja in rastlin. Poleg vseh zelišč, ki že veselo rastejo na balkonu, so pri nas najbolj priljubljeni  med drugimi še šparglji, artičoke in pa mlad grah. Problem pri teh najboljših sestavinah je samo v tem, da so dobavljive samo v kratkem časovnem obdobju. Tako kot šparglje in artičoke, tudi mlad grah nabavljam pri Gospodarju sonca - kmetija Žiber na Ljubljanski tržnici. Ker grah lahko jemo surov, ga nekaj strokov pojem že med vožnjo nazaj proti domu.

Poleg tega, da je grah zdrav, saj vsebuje celo paleto zdravilnih in hranilnih snovi, je lahko celo zabaven. Kaj je boljšega, kot pa da daš mlad grah luščiti naši tamali, ki se ob tem zabava, pri tem pa iz vsakega odprtega stroka poje še kakšen grahek.

Tokratni recept ni ne pravi rizi bizi in ne prava rižota, saj za pravo rižoto rabiš riž vrste arborio ali carnaroli, ampak vmesna varianta, ker sem tokrat uporabil dolgozrnat rjav riž, katerega okus pa je popestil visokoplaninski sir Trnič.

Riž z mladim grahom in trničem

- ena rdeča čebula

- 2 stroka česna

- 2 skodelici riža

- cca 250 gramov izluščenega mladega graha

- 1 dcl belega vina

- cca 4-5 skodelic zelenjavne jušne osnove

- 10 listov sveže bazilike

- košček masla

- sol, poper, olivno olje

- trnič

Priprava jedi  je enaka, kot da bi pripravljali navadno rižoto, vendar pa jed ni tako kremasta, saj je uporabljen riž, ki se ne sprijema.

Na olivnem olju prepražimo čebulo, da postekleni in ji dodamo česen, da zadiši. Na olje stresemo riž in ga 1 minutko popražimo, zalijemo z vinom in ko popije vso vino, začnemo zalivati z jušno osnovo. Jušno osnovo dodajamo po zajemalkah, tako da riž sproti vpija tekočino in ko vpije vso tekočino, dodamo novo zajemalko. Ker se ta vrsta riža kuha 15 minut, mu pri 10 minutah kuhanja dodamo mlad grah in kuhamo še 5 minut, da grah ostane še čvrst. Ponev odstavimo iz štedilnika in vmešamo košček masla ter koščke listov bazilike, ki smo jih natrgali med prsti in sesekljali.

Po serviranju na krožnik, čez riž z grahom naribamo malo visokoplaninskega sira Trnič.

Konji v hlevu / Horses in a barn cake

Konji, konji in zopet konji. Zadnje čase se svet okoli mene vrti samo še okoli konjev. Če mi že tamala ne teži za vsako igračko konja, ki jo vidi v trgovini, ali o tem kako bi ona šla na tabor s konji, pa pridejo na vrsto tudi torte s konji. Včasih v pol ležečih položajih, kot sem delal torte figuric likov Onchou iz risanke Mia in jaz in Pegasusa iz risanke Barbie, pa potem v stoječih položajih kot pri torti Policist konjenik  in pa seveda najlepša med vsemi Skrivnosti ranč, ki je bila narejena prav za mojo tamalo.

Tokrat pa mi ni bilo potrebno izdelati celotne figurice konja, saj je bilo potrebno narediti figurico konja, ki kuka iz hleva.

Na začetku sem izdelal 3 profile konjskih glav v različnih barvah.

Nato sem jih še dokončal, da so figurice izgledale kot konjske glave. Naj mi ljubitelji živali oprostijo (mednje se štejem tudi sam), ampak te figurice so mi bile tako dobre, da sem jih celo mislil namestiti na steno, tako kot imajo lovci na stenah njihove trofeje. Mogoče pa je tole celo tržna niša, izdelava figuric iz sladkorne mase za na steno. Čeprav ne bom nikoli razumel zakaj imajo mrtve živali na steni, pa bi bilo imeti vseeno veliko bolje imeti glavo iz sladkorne mase, kot pa iz nečesa, kar je bilo včasih živo bitje.

Izgled torte je bil zamišljen kot manjši ograjen ranč, na kateremu je hlev iz katerega kukajo konji. Podobnih tort je na spletu že kar nekaj, zato tokrat nisem odkrival tople vode. Sem se pa potrudil, da figurice konjev izgledajo malo bolj resnično, kot na teh iz spleta, ki so bolj na risankasti osnovi. 

Torti sta bili zopet  narejeni iz treh plasti čokoladnega biskvita, polnjeni s kremo (sladka smetana+mascarpone+nutella), premazani in zravnani s švicarsko masleno kremo z nutello in oblečeni v tičino maso. Hlev je bil prekrit s slamo iz svičarske maslene kreme z belo čokolado.

Čeprta torta izgleda super, sem malo falil z razmerjem konjskih glav, saj sem jih delal pred tortami in ko so bile torte končane, sem videl, da so konjske glave malo prevelike za hlev. Kljub temu pa je bila Luka navdušen nad torto, saj je tudi on velik ljubitelj konjev. 

Rudolf van Veen - avtogram

Tokrat pa malo drugačna objava. To, da sem veliki "fan" Rudolfa van Veen nisem nikoli preveč poudarjal. Vse skupaj se je začelo, ko smo dobili televizijski kanal 24kitchen in sem ga prvič videl. Možakar z velikimi  očali z barvnimi okvirji, svetlimi lasmi na ježka in smešno govorico, se mi je takoj prikupil. Oddaje Taste of life, Taste of life Basic in Taste of life Travel so me navdušile, saj je na prikupen način prikazal kulinariko v tuji kulturi in pa vzgojo zelenjave ter njeno pripravo na Nizozemskem. Potem pa je prišla tista njegova Rudolfs Bakery, ki pa je naredila največji vtis name in me nekako bolj usmerila v pripravo sladic.

Ko sem lani izvedel, da bo prišel v Ljubljano, sem bil navdušen, vendar pa se nisem prijavil v izbor za sodelovanje z njim. Kljub vsemu sem se odločil, da ga gremo z družino pogledat na Kongresni trg, kjer pa sem uporabil "veze in poznanstva" (ja priznam, kaj čem), da smo se lahko z mojo D.  in tamalo slikali z njim. Varnostnik je naredil celo tako dobro fotko, da sem jo moral dati razviti in jo celo uokviril, tako da sedaj fotografija 40 x 30 cm visi na steni nasproti jedilne mize.  

Ker pa sem izvedel, da bo Rudolf prišel letos še enkrat k nam, sem se odločil, da poskušam fotografijo še obogatiti z njegovim avtogramom. Ob 15.00 so se začele priprave, fotka v večjo vrečko iz tekstila, alkoholni flomaster v tortico za pas in gremo v akcijo v BTC. Ker je bilo časa še veliko smo najprej zaokrožili čez prepolno halo A v BTC in si vzeli čas še za sladoled. Med lizanjem sladoleda pa moje oči opazijo čez otroško igrišče v zadnji del prireditvenega prostora moškega z svetlimi lasmi in velikimi očali. Itak, da je on. V sebi sem si rekel "Kdaj pa, če sedaj ne?". Se pognal čez ograjo otroškega igrišča in stekel do ograje prireditvenega prostora ter zaklical "Rudolf!!!" Rudolf je prvo presenečeno pogledaj. Kdo pa ne bi, če bi videl tako velikega otroka z vrečko, ki teče proti njemu. Potem pa je pristopil do ograje, me prijazno pozdravil in videl, da sem s seboj prinesel našo fotografijo. Bil je počaščen, da imam njegovo sliko na steni, mi dejal da se celo spomni našega fotografiranja na Kongresnem trgu, nato pa se mi podpisal na fotografijo ter dejal, da bo pa to sedaj res lep spomin. Namenil je še nekaj besed naši tamali, nato pa naju pozdravil in odšel nazaj k svojim obveznostim. 

Ljudje okoli so me mogoče malo čudno gledali, vendar pa je bil moj cilj izpolnjen. Sedaj fotka z njegovim avtogramom zopet krasi našo steno. 

Figurica Kuža / How to make dog fondant figurine

Danes predstavljam nov vodič za izdelavo preproste figurice kužka iz tičino mase. Podobnih kužkov sem naredil že kar nekaj in se mi zdi, da je tole skoraj najlažji način za izdelavo kužkov.

Za izdelavo potrebujemo tičino maso v rjavi, beli, rdeči in črni barvi, nož, čopič z malo vode, leseno palčko ter širšo in ožjo slamico, ki sta stalnici pri vseh izdelavah.

Najprej se lotimo trupa, ki ga izdelamo tako, da iz rjave mase oblikujemo jajčko podobno kot pri kinder jajčki, kjer spodnji del sploščimo, da jajčka stoji.

Torta Ninjago / Ninjago cake

V zadnjem mesecu sem na blogu objavljal večinoma recepte jedi, ker se mi je zdelo, da sem ravne te objave zaradi izdelav tort in figuric kar malo zanemaril. Ker pa so bile vse objave v zadnjem času obarvane pretežno v zeleni barvi, sem se odločil, da bo tudi ta objava v zeleni barvi. Za začetek sem se odločil, da predstavim dokaj preprosto tortico za izdelavo in sicer tortico na temo enega izmed likov Lego Ninjago. 

Omenjeni liki figuric Lego Ninjago so še vedno zelo priljubljeni med našimi najmlajšimi. Tokrat si Filip ni zaželel figuric ampak samo torto v obliki obraza enega izmed likov. 

Torta je bila narejena iz treh plasti čokoladnega biskvita, polnjena s kremo (sladka smetana+mascarpone+nutella), premazana in zravnana z masleno kremo z nutello in oblečena v tičino maso. Dokaj preprosto ampak preverjeno uspešno.

Včasih je prav super narediti kakšno lažjo tortico, kjer ni potrebno izdelovat posameznih figuric. 

Domače ajdove testenine in trnič

 

Kar nekaj časa je že minilo, ko je bil uradno predstavljen velikoplaninski trdi sir Trnič. Po izzivu, ki sem ga sprejel za 28 dnevno dieto 2 gasilske brigade (v originalu The engine 2 diet), kjer med ostalim tudi ni  laktoze, sem se že zelo veselil uporabe trniča, ki sem ga prejel ob uradni predstavitvi. Predstavitev sira trnič sem opisal v objavi Trnič na vsako mizo, uradna stran pa se nahaja tukaj - Okusi Kamnika. 

Sedaj pa k izdelavi domačih ajdovih testenin. Izdelava domačih testenin ni problem, sploh če jih delate iz navedne moke, kjer je prisoten gluten. Okvirni recept kjer ne morete zgrešiti je, da na 100 gramov moke dodamo eno jajce. 

Problem pa se pojavi, ko hočemo narediti testenine iz brezglutenske moke, kot je naprimer ajdova moka, ki ne vsebuje glutena. Ajdove testenine, ki jih lahko kupimo v trgovinah so skoraj vedno narejene še z dodatkom navadne moke (da je dodan gluten, ki poveže moki), ker so testenine iz samo ajdove moke krhke in se lomijo. Če pa kljub vsemu želite izdelati domače in to 100 % ajdove testenine pa lahko uporabite naslednji recept. 

100% ajdove testenine:

- 250 gramov ajdove moke

- 100-125 ml vrele vode (odvistno od vrste ajdove moke)

- tapiokina moka za pomoč pri valjanju 

Pri izdelavi domačih ajdovih testenin je treba delati vse hitro, saj se testo iz ajdove moke hitro izsuši in se zato tudi testenine lomijo. Pametno je, da si vse pripravite že vnaprej, kar pomeni, da vodo, kjer se bodo testenine kuhale med izdelavo testenin že zavrete.  

V posodo presejemo ajdovo moko. V manjši kozici zavremo vodo in z njo zalijemo moko ter jo z leseno žlico vmešamo.  Z leseno žlico mešamo, da se voda in moka sprimeta, nastanejo drobtine, nato pa na hitro zamesimo testo. 

Za lažje valjanje uporabljam tapiokino moko, saj nima okusa, prav tako pa naj bi bila brez glutena. Sama tapioka ne vsebuje glutena, proizvajalci pa včasih goljufajo in zraven vmešajo tudi navadno moko, tako da tistim, ki imaste caliakijo svetujem previdnost oziroma uporabo druge moke. 

Ajdovo testo na tapiokin moki razvaljamo, ga še malo pomokamo, nato pa kar z nožem razrežemo na trakove. Takoj, ko so trakovi narezani, se še niso izsušili, zato jih takoj zmečemo v vrelo vodo, kjer se kuhajo 2-3 minute. 

Tokrat sem testenine odcedil in še vroče zmešal z pestom iz špargljevih vršičkov, ki je bil objavljen na blogu. In spet se lahko ugriznem v jezik, ker sem že zadnjič pisal, da letos ne bom objavil več receptov s šparglji.

Čez testenine pa sem naribal malo odličnega velikoplaninskega sira trnič. 

Čeprav gre za tri močne okuse : ajda, šparglji in trnič, pa menim, da so se vsi trije lepo povezali. Trnič je celotno zadevo postavil samo še na višjo raven, saj ima zelo specifičen okus in ne gre za navaden sir, kot je parmezan. 

p.s  Ja vem, da bi lahko ajdovo testo zvaljal tanjše ;)

Šparglji v omaki

Kljub izjavi v prejšnji objavi, pa bom danes poskrbel še za eno jed, kjer glavno vlogo odigrajo šparglji. To pa bo verjetno res zadnji recept v tem letu s šparglji. Šparglje sem vtaknil že povsod zraven, vedno pa me je zanimalo kako bi se obnesli v omaki. Po pestu s špargljevimi vršički je tole spet nova pogrutavščina, ki je še nisem zasledil na spletu, pa še priprava je zelo enostavna in kratkotrajna.

Šparglji v omaki:

- šopek špargljev (tanjših)

- 2 žlici olivnega olja

- strok česna

- pol šopka svežega drobnjaka (2 nasekljani žlici)

- sol in poper

Šparglje operemo in odlomimo spodnji olesenel del (če niso sveži). Odrežemo vršičke in jih prihranimo za kasneje. V loncu zavremo vodo in stebla špargljev kuhamo 3 minute, če pa so debelejši pa čas kuhanja malo podaljšate. Šparglje poberemo iz vroče vode in jih damo v blender/sekljalnik, kjer jih na fino zmiksamo/sesekljamo. 

V srednji kozici segrejemo olivno olje in dodamo na zelo fino sesekljan česen da zadiši. V kozico vlijemo sesekljane šparglje in na srednji temperaturi kuhamo še 3 minute. Na koncu vmešamo še nasekljan drobnjak, solimo in popramo po okusu. 

Špargljeve vršičke medtem v vreli vodi pokuhamo samo 1 minuto, da ostanejo še čvrsti in hrustljavi. 

Tokrat je bila ta špargljeva omaka namenjena njokom iz polnozrnate pirine moke. Omako predanemo na krožnike, nanjo položimo njoke in potresemo z nekaj špargljevimi vršički. 

Definitovno spet eden boljših načinov porabe špargljev, saj smo se kuhanih in pečenih že prenajedli. 

Ste tudi že sami poskusili šparglje v omaki?

Spomladanska kvinojina solata

Mogoče letos že malo pretiravam s šparglji, vendar pa imam še nekaj receptov, kjer glavno vlogo ali pa stransko vlogo odigrajo prav šparglji. Sem že napisal, da so šparglji naša najljubša zelenjava? Seveda, da sem in to večkrat. Tudi v tokratnem receptu za spomladansko kvinojino solato sem vkompaniral šparglje. Takšna solata nam je všeč, saj si jo lahko pripravimo tudi kot malico za v službo, saj se lahko je topla ali pa hladna. 

Spomladanska kvinojina solata

- 250 gramov kvinoje

- 1 večja kumara

- 250 gramov češnjevih paradižnikov

- 2 manjši šalotki

- 15 kalamata oliv

- pol šopka špargljev

- polovica limone

- olivno olje, sol in poper

Kvinojo speremo in skuhamo po navodilu proizvajalca. Špargljem odlomilo spodnji olesenel del, jih nalomimo na večje koščke in v vreli vodi kuhamo 3-5 minut (odvistno od debeline špargljev). Ko so kuhani jih tako ohladimo v hladni vodi, da se na razkuhajo zaradi notranje toplote. 

Paradižnike operemo in razpolovimo, če pa so preveliki pa jih narežemo na četrtine. Šalotko nasekljamo, kumaro olupimo in narežemo na manjše koščke, kalatama olive razkoščičimo in jih narežemo na kolobarje ali večje kose. 

Vse sestavine zmešamo v večji posodi, zalijemo z nekaj žlicami olivnega olja, solimo, popramo in po mešanici izstisnemo sok polovice limone. 

Tako pripravljeno kvinojino solato lahko jemo doma še mlačno, drugače pa počakamo, da se čisto shladi in si jo v posodici nesemo v službo za malico.

Veganska jagodno kokosova tortica

Zadnje čase čedalje več prakticiram peko biskvita brez jajc, zato se tudi naslovi tortic začnejo z besedo veganska. Tudi ta jagodno kokosova tortica je veganska in neke vrste shortcake, kot bi jo poimenovali američani. Glavna sestavina te tortice je kokos in to v različnih oblikah. Na pa na jagodne ne smem pozabiti.

Veganska jagodno kokosova tortica

Biskvit

- 130 gramov pirine moke

- 110 gramov rjavega trsnega sladkorja

- četrt žličke soli

- pol žličke vinskega kamna (pecilni prašek)

- 1 žlica vanilijevega ekstrakta (ali seme stroka vanilije)

- 50 gramov kokosovega masla/olja - stopljenega

- 150 ml kokosovega mleka

Kokosova krema

- pločevinka kokosovega mleka

- 2 žlici kokosovega sladkorja

Okrasitev

- 250 gramov jagod 

- lističi jagodne mete (po želji)

V manjši skledici zmešamo moko, sol in vinski kamen. V drugi posodi zmešamo sladkor, stopljeno kokosovo maslo/olje, vanilijo in kokosovo mleko. Med stalnim mešanjem dodajamo suhe sestavine, da se vse skupaj dobro premeša.  Pečemo v namaščenem in pomokanem pekaču (moj je bil 26 cm) v ogreti pečici 15-20 minut na 175 stopinjah. Z zobotrebcem preverimo kdaj je biskvit pečen. Pečen biskvit ohladimo na zunanji rešetki. 

Za izdelavo kokosove kreme je potrebno uporabiti konzervo kokosovega mleka, za katero vemo, da ko jo odpremo, da je kokos na vrhu strjen, kokosova voda pa je v spodnjem delu pločevinke. Vem, da so takšne pločevinke kokosovega mleka iz Leclerca (vendar vsebujejo dodane aditive) pri teh iz DM pa sem dobil tudi že takšno, kjer kokos zgoraj ni strjen. 

Pločevinko kokosovega mleka dajte en dan prej v hladilnik, da se dobro shladi. Pločevinko odpremo in samo zgornji del, kjer je strjen kokos previdno poberemo z žlico in ga damo v posodo mešalnika. Dodamo dve žlici kokosovega sladkorja in na veliki hitrosti zmiksamo, da nastane rahla kokosova krema. Krema zaradi kokosovega sladkorja, ki je rjave barve postane bolj umazano bele barve, če pa boste dodali navaden bel sladkor pa bo kristalno bele barve. 

Nato sledi samo sestavljanje tortice. Biskvit položimo na servirni krožnik, čez biskvit namažemo kokosovo kremo na katero zložimo narezane jagode. 

Ker pa mi na balkonu jagodna meta že veselo raste, sem tortico še dodatno obložil z nekaj listi jagodne mete, ki popestrijo okus jagod.