Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko

Pa ne že spet focaccia ali pač? 

Ne morem si pomagat, vendar sem z njo postal skoraj obseden. Prav tako moji dve. Sploh mi ni problem zvečer vse pripravit, zjutraj pa dokončat in spečt. Tako ali tako  sem jutranji človek in če si jutro krajšam s tem, da si pripravim nekaj dišečega in dobrega, potem je pa zame sploh dobro jutro in ne samo besedna fraza. 

Če že nisem sam pekel svojega kruha, sem večkrat kupil ajdovega z orehi, ki ni smel manjkat vsako nedeljo zjutraj pri zajtrku. Tega je sedaj zamenjala focaccia, ki si jo vsakič priredim malo drugače. Zadnjič sem vam predstavil focaccio z olivami in rožmarinom, tokrat pa je na vrsti focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko. 

Osnovni  recept za focaccio se ne bo razlikoval, spremenjeni sta le dodatni sestavini, ki sta tokrat sušeni paradižniki in vijolična bazilika, ki se letos zaradi vremena ni obarvala v svoje barve in je ostala nekje med zeleno in vijolično barvo. Čeprav pravijo, da bazilika nima rada vlage, ji to skoraj vsakodnevno deževje prav godi, saj raste tako hitro, da jo skoraj ne morem sproti porabiti. Pri sušenih paradižnikih pa je najbolje, da uporabite suhe paradižnike in jih pred uporabo samo namočite za 10 minut v olje skupaj z baziliko, kot pa tiste, ki so že marinirani v olju, saj so zame brez okusa, oziroma imajo okus samo po olju. Razen če imate kakšno domačo varianto vloženih sušenih paradižnikov, ki pa so definitivno boljši kot pa kupljeni. 

Domače mandljevo mleko

Časi, ko si v trgovini dobil samo eno vrsto mleka in to kravjega in še to pakiranega kar v pvc vrečki so že davno mimo. Se tega mleka sploh še kdo spomni ali pa si moram počasi priznati, da sem že v letih?

Sedaj je na trgovskih policah možno videti cel kup različnih vrst mleka, poleg mleka živalskih vrst tudi mleko rastlinskega izvora, kot so mandljevo, kvinojino, kamutovo, riževo in ostali. S tem vrstami smo se pri nas spoznali že nekaj časa nazaj, ko smo ugotovili, da ima naša mala pupa alergijo na mlečne izdelke in smo počasi začeli uvajati mleko rastlinskega izvora. Prehod sploh ni bil problematičen  in tako kot naša mala pupa smo ugotovili, da nimamo več nobene potrebe po mleku živalskega izvora. Poleg tega, je bilo naši tamali vedno zabavno, ko je lahko pomagala pri izdelavi mleka s sokovnikom Omega. 

Zato današnji recept ni nekaj novega, saj je teh receptov na spletu celo morje, prav tako to ni nekaj, kar bi prvič delali doma, je pa predstavitev, kako naša mala pupa sedaj lahko sama naredi svoje domače mandljevo mleko. V bistvu si je za svoje  popoldanske projekte prisvojila "MOJO" novo igračko Blendtec home blender. 

Blendtec home blender

Pa mi je uspelo. Končno sem prišel do aparata, ki je bil definitivno na vrhu mojih želja med kuhinjskimi pripomočki.  Ta želja seveda ni bila majhna, saj sem imel v načrtu  nakup enega od najboljših kuhinjskih mešalcev za domačo uporabo in to je Blendtec home blender.

Že dalj časa sem na spletu prebiral recenzije preizkusov raznih kuhinjskih mešalnikov, pregledoval domače in tuje forume s presno prehrano  in si ogledoval filmčke na youtubu. Ker sem že pred časom odločil, da bom imel v kuhinji same vrhunske aparate, sem tudi tukaj iskal najboljšega med najboljšimi. 

Najprej so v ožji izbor prišli kuhinjski mešalniki Blendtec home blender, Vitamix TNC 5200 in Omniblend V. Verjetno ste tudi tisti, ki se odločate za nakup mešalnika prišli do istih ugotovitev, saj se največ piše ravno o teh treh mešalnikih. Po zmogljivosti naj bi bili nekako primerljivi med seboj, vendar pa je velika razlika v ceni in pa izgledu. Pri meni pa ravno izgled zraven zmogljivosti največ šteje. Vitamix po videzu deluje zastarelo pa še cenovno je najdražji od vseh, Blendtec je zame stilsko dovršen in cenejši od Vitamixa, Omniblend pa je po videzu neke vrste mešanica obeh (posoda in ohišje podobno Vitamixu, tipke pa Blendtecu) in najcenejši od obeh. Omniblend je takoj izpadel iz igre, med Vitamixom in Blendtecom pa je odločil izgled v prid Blendteca, nekaj pa je seveda pripomogla tudi cena. 

In sedaj se sprašujete kaj zmore ta moja nova mašina? A ni to samo še eden izmed kuhinjskih mešalcev? Za ponazoritev si poglejte naslednji video:

Tortici Mia in jaz Onchou

Ni to, sem ostal brez idej oziroma navdiha za nove recepte (ki se že pridno fotografirajo), ampak sem se odločil, da najprej izpraznim arhiv neobjavljenih tortic. 

Najprej sta tukaj tortici na temo risanke Mia in jaz s poudarkom na samorogu Onchou. Čeprav izgledajo samorogi dokaj podobni, so vsi malo drugačni, saj je bil vsak narejen ročno. Na žalost pa si nisem še vzel časa, da bi pofotografiral postopek izdelave takšnega samoroga, verjetno pa se bo to zgodilo kmalu. 

Tortici sta bilo oblečeni v sladkorno maso Smartflex Velvet, ki jo zares priporočam. Masa je naravnost fantastična za oblačenje tort, saj je zelo fleksibila, se ne trga in jo je res mogoče razvaljati na zelo tanko. Figurice in ostali okraski pa so narejeni iz mase Smartflex Flower, ki je namenjena ravno v ta namen, saj se malo bolj strdi in figurice oziroma okraski obdržijo svojo obliko. Obe masi sta iz spletne trgovine Dekoracija sladic, kjer imajo še več različnih uporabnih pripomočkov za izdelavo in krašenje tort ter ostalih sladic. 

Focaccia z olivami in rožmarinom

Pa tale recept ne govori o navadni iz bele moke, ampak takšni, ki je narejena iz polovice ajdove in polovice pirine moke. Vas še vedno zanima? No pa začnimo pripoved.

Letos sem spet prebiral na različnih blogih, kako nekateri pišejo izgovore, da se jim v poletnih dneh ne da pripravljati jedi, ki ti vzamejo več časa, ali pa takšnih, kjer je potrebna uporaba pečice. Jaz sem še vedno mnenja, da če rad kuhaš in kuhaš z ljubeznijo, potem ni  izgovora, da tudi poleti ne bi uporabljal pečice. Sploh pa letos, ko je takšno vreme, da bi bilo potrebno včasih kar malo podkurit v stanovanju. Ne spomnim se poletja, ko bi si moral na sprehod s psičko kdaj vzeti še majico z dolgimi rokavi (pa nisem zmrznjene sorte).

Mogoče sem res čudne sorte, vendar pa sem letos na morju sam pripravljal kruh. Res, da je veliko lažje iti v trgovino in ga kupiti, jaz pa sem poskrbel, da sta se moji pupi  zjutraj zbujali ob vonju sveže pečenega kruha. Najbolj pa ju je navdušila focaccia iz ajdove in pirine moke z dodatkom črnih oliv in rožmarina, ki sem ga rezal kar iz grma pred vrati apartmaja.

Cres Miholaščica Zaglav

Mogoče nekateri niste niti opazili, da me nekaj časa ni bilo, pa čeprav vas je vsake tri dni pričakala nova objava. Super stvar v sistemih za upravljenje s spletnimi vsebinami (CMS - Content Management System) je to, da lahko vnaprej napišeš objave in jim določiš datum in uro, kdaj naj se posamezna objava objavi. V tem času pa smo bili z družinico čisto nekje drugje, odklopljen od spletnega sveta in sem skoraj pozabil, da internet sploh obstaja. Priznam, da včasih prav paše.

Pogled iz balkona na zalivček

Na žalost smo že lani morali spremeniti našo vsakoletno poletno destinacijo in potem pristali v sindikalnem apartmaju v naselju Zaglav - Miholaščica na otoku Cres. Ker še nikoli nismo dopustovali na Cresu, ne bi bil jaz, če prej ne bi naredil cele preverke na intenetu. Med prebiranjem vsega o naselju Zaglav sem zasledil, da je nekdo napisal, da za naselje Zaglav velja načelo "ali se zaljubiš ali pa ga zasovražiš". Izgleda, da za nas velja to, da smo se zaljubili vanj, saj nas je lani prepričal, da se letos zopet vrnemo, pa čeprav gre za sindikalni apartma, ki je nekako ostal v dobi socializma in v katerem je pohištvo iz 80 let.  Mogoče me to celo spominja na moje otroštvo in se zato tako domače počutim. Obljube so, da bodo tudi ta apartma obnovili, tako kot so pred letošnjo sezono obnovili apartma pod nami. Upamo!

Naselje Zaglav se nahaja cca 30 kilometrov od mesta Cres in je stacionirano med vasicama Miholaščica in Martinščica, je na desni strani otoka in gleda v smeri proti Puli. V bistvu idealna točka za izlete, saj je nekje na sredini, tako da je do mesta Cres na severu ali pa do Malega Lošinja na jugu otoka Lošinj pol ure vožnje, do mesta Veli Lošinj pa še 10 minut. 

Naselje je bilo zgrajeno še v socialističnih časih, namenjeno sindikalnim dejavnostim, vendar pa je do sedaj veliko apartmajev že postalo lastniških in so si lastniki okrog apartmajev uredili okolico ter parkirišča. Naselje je v postavljeno v hrib in če se pošalim, bi lahko rekel, da izgleda kot betonske favele (naselje v Rio de Janeiro). Srečo imamo, da se apartma nahaja v prvi vrsti in ima enega izmed najlepših pogledov na zalivček. 

Sončni vzhod za "favelami"

Najlepša so jutra, ko se zbudiš in stopiš na balkon, pred tabo pa se odpre pogled na z soncem obsejanim zalivčkom. Prav tako ne zaostajajo večeri, ko lahko opazuješ prekrasne sončne zahode.

V celotnem naselju je samo ena trgovina, v kateri delajo zares prijazne trgovke in pa samo ena stojnica s sadjem in zelenjavo. Za nekatere malo, zame pa ravno prav, saj sem tako lahko navezal bolj  prijateljske odnose s prodajalkami. Na koncu so že vedele kaj hodim iskat in kaj morajo prihraniti zame.

Dostop do plaže je neke vrste planinski podvig, sploh če imate apartma nekje na vrhu naselja. Treba je prečkati glavno cesto, ki loči naselje od plaže in se potem spustiti po divjih potkah med grmičevjem.  Ves trud sigurno poplača plaža, ki je iz okroglih kamenčkov in pa kristalno čista voda. Letos je bila voda še posebej fina, saj je imelo morje konstantno celih 25 stopinj. Včasih sva se s tamalo namakala tudi po več kot uro skupaj, brez da bi enkrat potožila, da jo zebe.

In v takšni kristalno čisto vodi z lahkoto z rokami zajameš tudi morske živalice, ki so precej plašne. Med njimi se mi je v rokah ujela majhna sipica.

Vreme letos je bilo zares fantastično. 10 dni sonca s temperaturami tja do 29 stopinj, da ni bilo prevroče. Edina sprememba je bila v noči iz nedelje na ponedeljek, kjer se je odvila manjša nevihta, ki pa mi je omogočila, da sem lahko v objektiv ujel strelo, ki je udarila v rt zraven kampa Slatina pri Martinščici. 

Elektro Cres

Letošnji dopust je minil v znamenju kopanja, potapljanja, fotografiranju vodnih vragolij, izletov na otok Lošinj, polnjenju skoraj izpraznjenih baterij in nočnih sprehodov do Martinščice, kjer nam je družbo delala velika luna, ki je ponoči na morski gladini izrisovala svetlo cesto.

Ko smo odhajali, smo vsi dejali, da se sigurno še vrnemo. Mogoče že naslednje leto.

Torta Glasbila

Rompom pom, rompom pom! 

Nekaj takega kriči Žiga, ki s palicama udarja po vsem mogočem, kot da bi udarjal po bobnih. Prav tako pa je navdušen nad flavto, v katero veselo piha, da začne le-ta piskati. Potem je na vrsti še majhna klaviatura, ki pod pritiskom nežnih prstkov oddaja digitalne zvoke. Ta fant ima res potencial, da postane glasbenik, zato je dobil tudi torto v obliki njegovih najljubših glasbil, katero sem poimenoval kar torta Glasbila. 

Imitacijo flavte sem izdelal iz modelirne sladkorne mase Smartflex Flower, ki jo lahko kupite v spletni trgovini Dekoracija Sladic.si. Če takšno flavto vidiš prvič, res misliš, da se nanjo lahko zaigra, ne pa da je iz sladkorne mase in se lahko poje. Prav tako je imitacija klaviature izdelana iz te mase, vendar sem moral zmanjšati velikost, ker drugače bi bila torta premajhna za celo klaviaturo. 

Najprej sem imel namen izdelati še boben, pa sem se raje odločil, da oblečem torto v sladkorno maso Smartflex Velvet, tako da bo torta izgledala kot boben.  Na koncu sem ugotovil, da sem se kar pravilno odločil, saj je tortica izpadla super. 

Torta Athletico de Madrid

Z objavo te tortice pa zelo zamujam. Izdelana je bila že v času, ko se je končalo špansko nogometno prvenstvo, kjer je naslov prvaka osvojil nogometni klub Athletico de Madrid. Prav fino bi bilo, če bi naredil torto za njih, ker so letos res pokazali zobe in na igrišču pustili svoje srce, zato jim naslov pravaka res privoščim. 

Tortica je bila namenjena velikemu nogometnemu navdušencu, kateri je letos tudi navijal za klub Athletico de Madrid, pa čeprav je še v otroških letih. 

Izgled grba nogometnega kluba Athletico de Madrid sem izdelal iz sladkorne mase Smartflex Velvet iz spletne trgovine Dekoracija sladic.si, ki je zares odlična masa, s katero je delo enostavno, masa pa se v hladilniku ne izsuši in ne razpoka. 

Torta Pav

Avgust je čas za dopust in za objave tortic, ki so se nabrale v zadnjem času in še niso prišle na vrsto oziroma nisem našel časa, da bi spisal vse te tortne objave. 

Včasih so želje mojih znank  za tortice prav posebne in tako je nastala prav posebna in preprosta tortica Pav. Larisa je ena tistih deklic, ki ima zelo rada živali in to ne kar vsakdanje živali, ampak takšne, ki s svojim videzom izgledajo veličastno in mednje lahko štejemo sigurno pave. Otroci pavov skoraj ne poznajo, razen iz živalskega vrta, če pa se dovolj približate bivši šoli za policiste v Tacnu, pa jih lahko tudi slišite. Če imate zares veliko srečo jih lahko tudi vidite, saj tam še vedno živijo vsaj trije, ki se prosto gibljejo po zelenicah med objekti.

Najprej sem se lotil izdelave figurice pava. Figurico sem izdelal iz odlične modelirne sladkorne mase Smartflex Flower iz spletne trgovine Dekoracija sladic.si, s katero je izdelava takšnih figuric skoraj otročje lahka. 

Aronija in sokovi

Se še spomnite ledenega časa Erik v vijolični embalaži, ki so ga polnile Ljubljanske mlekarne? Že takrat je bila aronija popularna, vendar pa je bilo v tistem ledenem čaju več sladkorja kot pa aronije. Zadnje čase pa skoraj na vsakem koraku prodajajo naravne sokove iz aronije, cena je takšna kot da bi prodajali zlato. 

Aronija ali Chokeberry je rastlina, ki obrodi skoraj črne plodove, katerim pripisujejo velike zdravilne učinke. Je še ena izmed mnogih, ki vsebuje cel kup vitaminov, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi. Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianidov. Vseh zdravilnih učinkov je preveč, da bi našteval, zato si več o tem preberete na spletni strani Bodieko.si. 

Zaenkrat na žalost nimam možnosti, da bi sam vzgajal aronijo, sem pa odkril, da na Ljubljanski tržnici plodove aronije prodaja možakar iz kmetije Poček (na delu kjer so stojnice prodajalcev sadja, druga vrsta stojnic nasproti kontrolne tehnice). Mimoidoče sicer zelo zanima okus aronije, vendar pa ko jo poiskusijo se nihče ne odloči za nakup, saj imajo plodovi dokaj trpek okus.