Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko

Pa ne že spet focaccia ali pač? 

Ne morem si pomagat, vendar sem z njo postal skoraj obseden. Prav tako moji dve. Sploh mi ni problem zvečer vse pripravit, zjutraj pa dokončat in spečt. Tako ali tako  sem jutranji človek in če si jutro krajšam s tem, da si pripravim nekaj dišečega in dobrega, potem je pa zame sploh dobro jutro in ne samo besedna fraza. 

Če že nisem sam pekel svojega kruha, sem večkrat kupil ajdovega z orehi, ki ni smel manjkat vsako nedeljo zjutraj pri zajtrku. Tega je sedaj zamenjala focaccia, ki si jo vsakič priredim malo drugače. Zadnjič sem vam predstavil focaccio z olivami in rožmarinom, tokrat pa je na vrsti focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko. 

Osnovni  recept za focaccio se ne bo razlikoval, spremenjeni sta le dodatni sestavini, ki sta tokrat sušeni paradižniki in vijolična bazilika, ki se letos zaradi vremena ni obarvala v svoje barve in je ostala nekje med zeleno in vijolično barvo. Čeprav pravijo, da bazilika nima rada vlage, ji to skoraj vsakodnevno deževje prav godi, saj raste tako hitro, da jo skoraj ne morem sproti porabiti. Pri sušenih paradižnikih pa je najbolje, da uporabite suhe paradižnike in jih pred uporabo samo namočite za 10 minut v olje skupaj z baziliko, kot pa tiste, ki so že marinirani v olju, saj so zame brez okusa, oziroma imajo okus samo po olju. Razen če imate kakšno domačo varianto vloženih sušenih paradižnikov, ki pa so definitivno boljši kot pa kupljeni. 

Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko

- 200 gramov ajdove moke

- 200 gramov polnozrnate pirine moke

- 250 ml vode

- vrečka suhega kvasa (7g)

- zravnana žlička himalajske soli

- zravnana žlička rjavega sladkorja

- 100 gramov suhih paradižnikov

- 2 vejici vijolične bazilike (lahko tudi zelene)

- 3 žlice olivnega olja

 

V večjo skledo presejemo 200 gramov ajdove moke in 150 gramov pirine moke. Dodamo kvas, sol, sladkor in zalijemo s toplo vodo. Ker ajdova moka ne vsebuje glutena in je iz nje težko narediti prožno testo, vse sestavine v skledi dobro zmešamo z lopatko, da nastane lepljiva kepa. 

Nastalo lepljivo maso naoljimo z 1 žlico olivnega olja in jo z lopatko obračamo, da se pri tem naolji skleda in celotna površina testa. Skledo neprodušno ovijemo v folijo in jo postavimo čez noč v prostor, ki ni hladen. Jaz prakticiram tako, da jo postavim kar v ugasnjeno pečico.

Zjutraj iz sklede odstranimo folijo in opazimo, da je testo naraslo, vendar pa ni takšno kot pri navadnem testu za kruh, kjer naraste v oblike kepe. V našem primeru se testo spremeni v mehko maso polno mehurčkov.

Dodamo ostalih 50 gramov pirine moke in jo z lopatko dobro vmešamo.

Testo bo še vedno lepljivo, zato ga s pomočjo lopatke razvlečemo/razmažemo po papirju za peko na cca 1 cm debelo in ga pustimo vsaj 20 minut, da rahlo naraste. 

 

Narežemo sušene paradižnike na manjše koščke in jih v skledici zmešamo z 2 žlicama olivnega olja in natrganimi listi bazilike. 

 

Pustimo vsaj 10 minut, da se paradižniki malo omehčajo, nato pa jih skupaj z oljem in baziliko potresemo po testu ter jih s prsti vtisnemo v testo.

Pečemo v ogreti pečici 15-20 minut na 180 stopinjah. 

 

 

 Če bom takole priden s temi focacciami, pa verjetno ne bo skrbi, kako porabiti baziliko.