Gospodar sonca, žižole in torta

Današnji naslov objave je verjetno nekaterim malo čuden, vendar pa vam bo v naslednjih nekaj odstavkih vse jasno.

Ljubljanska tržnica je ob sobotah pravo mravljivšče. Cel kup različnih pridelovalcev ter prodajalcev zelenjave in sadja, že v zgodnjih jutranjih urah pridno kot mravljice pripravlja svoje prodajno mesto in pridelke za prodajo. Med temi pridnimi mravljicami je tudi stojnica kmetije Žiber, bolj poznana kot Gospodar sonca, kjer glava družine, oče Žiber in njegov sin prodajata njihove sezonske pridelke.

Kako ugotovite, da ima prodajalec svoje izdelke in ni eden tistih, ki v Italiji kupuje zelenjavo in sadje? Enostavno. Na stojnici se vedno  prodajajo sezonski pridelki oziroma tisti, ki so časovno zreli v tistem obdobju. Zato pri Žiberjevih nikoli ne boste videli 20 različnih vrst zelenjave, ampak samo tisto, ki je trenutno sezonska.

Še predno sem začel kupovati pri njih, mi je bilo vedno zanimivo,  da ima vedno tako veliko strank, čeprav ima samo nekaj vrst zelenjave in ni tako kot drugje, kjer imajo v vsakem letnem času paradižnik, pa kumarice in podobno. Ker pa smo doma začeli stremeti k temu, da se poskušamo prehranjevati s sezonsko zelenjavo, sem s časoma postal tudi njihova stalna stranka. To traja sedaj že nekaj časa in med nami se je razvil že precej domač odnos. Prav tako mi je tudi zanimiv njihov logotip, ki ponazarja kozla, ki se dotika rdečega sonca. Logotip je namreč oblikoval zelo priznani oblikovalec Miljenko Licul, ki je med drugim oblikoval tudi slovenski potni list, osebno izkaznico, slovenske bankovce in kovance - tolarje ter še mnogo drugih del.

Pri njih sem se srečal z najrazličnejšo zelenjavo, katero sem že poznal ampak je nisem kupoval  v trgovinah v sveži/originalni obliki in tudi nekaterimi vrstami zelenjave za katere sem prvič slišal. Med največkrat uporabljenimi in objavljenimi recepti, so jedi z njihovimi šparglji, zaljubil sem se v  različne vrste artičok (zato tudi naslovna slika bloga z artičoko), potem je tukaj še kardij, pa puntarelle, pa še bi lahko našteval. Če v iskalnik (zgoraj desno) vpišete kateregakoli od omenjenih pridelkov, boste sigurno dobili objavo z receptom. 

Letos pa imajo novost. In to so različne vrste čilijev. Namreč, konec lanskega leta sem jim prinesel več različnih semen čilijev z namenom, da jih probajo vzgojiti, saj so pogoji za rast pri njih na Primorskem veliko boljši kot pa pri meni na terasi. Iz semen so vzgojili cel nasad  rastlin čilijev, tako da lahko sedaj pri njih dobite čilije manj pekoče sorte, kot so Jalapeno in  Bishops crown, srednje pekoče Habanero red in Chocolate habanero ter zelo pekoče vrste Naga morich/Bhut jolokia. 

Imajo pa zadnje čase tudi nekaj kar se ne dobi v naših koncih in to so žižole. Na začetku jih ljudje zamenjajo z olivami, saj so po obliki in velikosti zelo podobne olivam.  Žižole so tudi znane pod imenom čičmak ali pa kitajski datelj, saj je rastlina v Evropo prišla iz Kitajske. Po okusu spominja na mešanico med jabolkom in datljem, v bistvu po datlju dobiva okus na koncu, ko se že malo osuši in omehča. Žižole lahko uživamo sveže ali posušene, prav tako pa jih lahko namakamo za pripravo čaja ali pa žganja. Največja posebnost žižol pa je to, da vsebujejo večjo količino vitamica C, kot pa ga imajo limone. Poleg vitamina C vsebuje še različne vrste vitamina B, minerale ter aminokisline. Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije en plod žižole na dan pokrije potrebe po vitaminu C in vitaminih B kompleksa.

Sedaj pa k torti. Prejšnjo soboto sem na tržnici dobil "pod nos", da so tortice na fotografijah, ki jih objavljam na blogu zelo lepe, vendar pa gledati tortice na slikah ni enako kot jih okušati. V trenutku sem dobil idejo, da jih naslednjič presenetim s tortico, na kateri bo logotip Gospodarja sonca. Odločil sem se za moj recept korenčkove torte brez glutena s pomarančno kremo, logotip pa sem zaradi natančnosti nameraval izdelati iz sladkorne mase. Vendar pa je tukaj nastal velik problem, saj je kozel v logotipu izrisan z več različnimi črtami, kar je zelo težko narediti iz sladkorne mase. Na koncu se je zadeva razvila tako, da sem moral kozla iz logotipa zrisati kar na roke s pisalom z jedilno barvo. 

Z malo sreče in veliko dobre volje, se mi ni bilo treba veliko truditi, da je na tortici nastal logotip podoben originalu. 

Kot sem že enkrat napisal "Konec dober, vse dobro". Tortica je uspela in je bila zares presenečenje za oba člana družine Žiber, ki sta mi nato tudi pozirala s tortico. 

Najdete jih ob sobotah na Ljubljanski tržnici nasproti Vodnikovega spomenika, kjer lahko v zgodnjih jutranjih urah najdete tudi mene in še nekaj stalnih strank. Z nekaterimi smo že neke vrste stalnica, kjer se redno srečujemo ter si izmenjamo mnenja in recepte, sedaj pa smo prišli že do točke, kjer si   izmenjamo svoje domače pripravke.