Škrbinka

Poleg vseh ostalih zadev, ki se dogajajo v sklopu mojega malega bloga, prihaja na blog še ena novost, ki bo verjetno komu zelo zanimiva ali pa boste izvedeli vsaj še kaj novega. Če sem iskren, bom tudi jaz izvedel veliko novega.  Na blogu bo namreč nov sklop objav o samorastlih in samoniklih užitnih rastlinah, katere lahko uživamo tudi surove ali pa jih uporabimo pri kuhi in jih vključimo v različne recepte. Ta sklop bo  razdeljen na vsaj eno objavo mesečno, lahko pa tudi kakšna več, saj bomo sledili sezonskim rastlinam.

Ideja za te objave je prišla s strani mojega znanca Egidija Žiber-ja, bolj znanega kot GospoDAR sonca, ki ga že nekaj časa omenjam na blogu. Čeprav je njihova stojnica na Ljubljanski tržnici dokaj majhna, pri njih najdeš takšno zelenjavo in rastline, ki jih drugi ne prodajajo. Kot sem že večkrat pisal, na njihovi stojnici ne boste našli veliko različnih vrst zelenjave, ampak večinoma samo sezonsko zelenjavo in samonikle rastline. Prav samonikle rastline so mnogo bolj hranljive od gojenih, poleg tega pa vsebujejo tudi veliko več mineralov.  

Rastlina, ki jo kot prvo predstavljamo je Škrbinka.

Škrbinko štejemo v družino Nebinovke (znanstveno ime Asteraceae), ki je največja družina iz redu košarnic. Plodovi so močno spoščeni, zunanji laski kodeljice pri dnu močno razširjeni. Listi so po robu nazobčani in bodeči.

Pri nas poznamo tri vrste škrbinke in sicer:

- Sonchus maritimus - obmorska škrbinka

- Sonchus arvensis - njivska škrbinka

- Sonchus olaraceus - navadna škrbinka

Škrbinko se nabira v zimskem času, ko je rastlina v mirovanju in še ne cveti. Ko začne cveteti in proizvajati mleček, ni več tako okusna (podobno kot regrat). Uporabni so deli korenin (sploh stržen) ter listi, ki spominjajo na regrat, vendar niso tako grenki ampak imajo sladkast okus. Primorci škrbinki po domače rečejo grandč. Poleg tega, da je zelo okusna ima tudi čistilno lastnost pljuč oziroma bronhijev.

Obmorska škrbinka se nabira po sadovjakih, oljčnih nasadih ter okoliških travnikih.

Ker je zelo podobna regratu, se jo lahko uporabi v solati enako ali podobno kot regrat, zelo radi jo imajo presnojedci zaradi njenega sladksastega okusa in ker ne greni, lahko pa jo uporabite tudi v kuhi, saj jo lahko pripravimo kot špinačo ali blitvo. 

Za predstavitev sem pripravil dva zelo preprosta recepta. Škrbinko kot solatko in škrbinko s krompirjem, kot jo pripravljajo v Dalmaciji namesto blitve. 

Škrbinka v solati z divjim porom (tudi divji por je samonikla rastlina in bo naslednji v vrsti objav)

- 2-3 škrbinke

- 2 divja pora

- 2 žlici olivnega olja

- limeta

- sol

Škrbinki odrežemo korenino in odrezane liste dobro operemo in osušimo. V skledi jih zmešamo z olivnim oljem, izstisnemo limetin sok, solimo ter vse skupaj premešamo. Divji por operemo in narežemo na tanjše kolobarje. Por potresemo po škrbinki. Ker je Škrbinka sladkastega okusa jo divji por s svojim močnejšim okusom poživi.

Škrbinka s krompirjem kot blitva (Dalmatinska jed)

- 2-3 škrbinke
- 1 kg krompirja
- 2-3 žlice olivnega olja
- 3 stroki česna
- sol in poper

Krompir olupimo, narežemo na srednje velike kose in ga skuhamo (paziti je treba, da ga ne razkuhamo). Škrbinki odrežemo korenino in odrezane liste dobro operemo. V loncu zavremo vodo in škrbinko namočimo v vrelo vodo za 1 minuto, nato pa jo pod mrzlo vodo ohladimo (blanširanje). V skledi krompir, škrbinko in nasekljan česen  prelijemo z oljem, solimo in popramo. Kot da bi pripravljali krompir z blitvo, zato jo lahko postrežemo zraven rib.

Upam, da vam bodo objave o samoniklih rastlinah všeč. Z GospoDARjem sonca se bova potrudila, predstaviti čim več takšnih rastlin, ki rastejo v naravi in so užitne.

Če vas zanima, kakšen okus imajo te rastline, jih lahko dobite na Ljubljanski tržnici pri GospoDARju sonca, kjer vam gospodar Žiber še kaj več razloži o teh rastlinah.