Velikonočna slana torta

Na vrsti je je še eden izmed Mercatorjevih izzivov v sklopu projekta KuhaM in tokrat v zvezi prihajajočega praznika velika noč. 

Vsi vedo, da je tradicionalni velikonočni zajtrk večinoma sestavljen iz sestavin, ki so hren, šunka, sir, kuhana jajca, kruh in potica. In kako pripraviti tradicionalni velikonočni zajtrk malo drugače? 

Če bi radi preiskusili velikonočni zajtrk v malo drugačni obliki, bi vam znal biti moj predlog za velikonočno slano torto celo všeč, saj je priprava zelo preprosta in enostavna. 

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, saj takrat kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje, in ta praznik je za kristjane praznik veselja in upanja. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, v soboto se blagoslovijo oziroma po domače žegnajo velikonočne jedi, ki se potem pripravijo v nedeljo zjutraj za zajtrk.   

Čeprav menim, da je tradicija zelo pomembna, pa je potrebno vsake toliko časa v naša življenja prinesti malo spremembe. Sprememba tradicionalnega velikonočnega zajtrka iz posameznih sestavin povezanih v obliko velikonočne slane torte, je sigurno sprejemljiva sprememba. Čeprav je najboljša še topla, jo lahko uporabite tudi hladno.

Torta Plants vs zombies

Pri tokratni torti pa sem si zadal dela. Toliko figuric, kot jih je imela ta torta pa še nisem nikoli izdelal. Kljub vsemu porabljenemu času za izdelavo figuric je nastala torta na temo računalniške igrice Plants vs zombies. 

Če imate pametni telefon ali pa tablico, ste si sigurno naleteli na računalniško igrico Plants vs zombies. Nekatere je ta igrica čisto zasvojila in ne mine dan, da je ne bi vsaj malo preigrali. Na srečo nisem med tistimi zasvojenci, saj mi  čas ne dopušča, da bi se lahko malo sprostil z igranjem računalniških igric.  So mi pa liki v igrici precej všeč, saj gre za zelenjavo in zombije, ki so itak v zadnjem času precej popularni. 

Najprej sem se lotil izdelave posameznih figuric iz sladkorne mase. Kot vedno sem tudi tokrat uporabil sladkorno maso Smartflex Flower, ki je namenjena izdelavi okraskov oziroma figuric za torte.  

Meni najbolj priljubljeni pekoči čiliji Jalapeno. 

Strašni jajčevec Chomper.

Divji radič - Cichorium Intybus L

Pomlad je v polnem teku in ne ostane mi drugega, kot da sledim priporočilom GospoDARja sonca, da nadaljujemo s predstavitvijo samoraslih rastlin. Takšnih samoraslih in užitnih rastlin je v tem času že toliko, da se bo zvrstilo še kar nekaj podobnih objav. 

To pa ne pomeni, da sem opustil objave o sladicah, ampak trenutno je doma  najbolj zaželjena zelena barva. Mogoče pa pride na vrsto tudi kakšna sladica v zeleni barvi.

Po objavah o Škrbinki in Divjem poru, danes skupaj z GospoDARjem sonca predstavljamo divji radič oziroma nekaterim bolj znano kot cikorijo (oziroma čikorija). V bistvu gre za rastlino, ki ima  botanično ime Cichorium Intybus L in spada v družino radičevk/košarice. Nekateri jo poznajo tudi kot : jedrik, legvat, mleč, popotnik, potrošnik in še nekaterimi drugimi imeni. 

V poletnih mesecih ste verjetno že vsi videli to rastlino, saj ima lepe modre cvetove, ki jih je polno po vseh travnikih. Za lažjo predstavo, kako izgleda v poletnih mesecih si lahko ogledate to fotografijo.   

Spada med trajnice in ga najdemo povsod, kjer so suha tla, zato ga Žiberjevi nabirajo po primorskih travnikih, po robovih njiv in v oljčnih nasadih. Uporabni so vsi deli rastline, saj iz posušenih korenin lahko skuhamo čaj ali kavni nadomestek, zelene liste lahko uporabimo v solati, cvetove pa lahko uporabimo za čaj, obkladke ali z njimi pripravimo kopeli. 

Spomladanski zavitki

Zopet je na vrsti Mercatorjev izziv v sklopu njihovega projekta KuhaM. Do sedaj se je na blogu zvrstilo že pet izzivov, ki so bili v povezavi :

- o ozimnici, kjer sem predstavil Mini jabolčna pito

- o tradicionalnem slovenskem zajtrku, kjer je bila objava o Tradicionalni slovenski zajtrk malo drugače

- o prazničnih jedeh, kjer sem predstavil Novoletno sladico s penečim vinom in malinami

- o zdravih smoothijih, kjer sem predstavil Smoothi na dan, ter

- o zdravih krofih, kjer sem predstavil Kokosove krofe

Tokratni izziv je bil kot naročen zame, saj so mi takšne jedi pisane na kožo. V tokratnem izzivu smo morali  predstaviti majhne zelenjavne grižljajčke oziroma spomladanske zavitke. 

 

Včasih, ko še nisem imel tako "zelo rad" zelenjave, si kaj takšnega sigurno ne bi šel pripraviti, sedaj pa je to neke vrste hrana za mojo dušo. Čeprav jih lahko ocvremo, pa takšne spomladanske zavitke pri nas jemo kar surove.  Še najboljši so, če jih pomakamo v kakšno močnejšo pomako, kot je humus s sušenimi paradižniki ali pa najpreprostejša česnova omaka, ki sem jo predstavil že v objavi Brokoli v česnovi omaki. 

Verjetno bi se tudi več ljudi odločilo pripraviti domače zavitke, vendar pa je bilo včasih težko dobiti rižev papir iz katerega so narejeni ti spomladanski zavitki. Včasih smo ta rižev papir iskali po specializiranih trgovinah z azijsko prehrano, sedaj pa lahko rižev papir dobiti tudi v večjih supermakrteih, kot je Mercator in sicer na oddelku, kjer so azijske sestavine. 

Torta Despicable me Its so fluffy

Tokrat pa tortica o eni zelo puhasti živalci in sicer samorogu iz risanke Jaz baraba v originalu Despicable me. 

Lani sem delal tortico na temo glavnih junakov te risanke in sicer dveh minionov Dave-a in Stuart-a, ki si ju lahko ogledate v objavi Tortica jaz baraba, prav tako pa sem tudi napisal vodič, kako izdelati figurico Miniona iz sladkorne mase, ki ga lahko najdete v objavi Minion figurica. 

Čeprav gre za luštno risanko, pa je v njej prav poseben prizor, ki se je mnogim vtisnil v srce in je postal že pravi kultni prizor te risanke. Gre se za prizor, kjer punčka na karnevalu vidi puhastega samoroga in izreče znameniti stavek " Its so fluffy, I`m gonna die!" Da bi dobila tega puhastega samoroga, pa mora s pištolo na kroglice zadeti vesoljsko ladjo, kar pa ji ravno ne uspeva. 

Kdor ni gledal celotne risanke, si naj pogleda samo tale odlomek in mu bo vse jasno. 

                                                                                Vir: Youtube

Tudi jaz sem  se najprej lotil izdelave figurice samoroga iz sladkorne mase. Kot sem že večkrat omenil, veliko raje izdeluje figurice živali ali predmetov, kot pa človeške figurice. 

Torta Gusar in kljuka

Danes še ena objava iz arhiva neobjavljeni fotk, ki je primerna za vse čokoholike. Tokrat je na vrsto prišla prav posebna čokoladno čokoladna torta na temu gusarjev, katero sta krasili figurica gusarja in gusarske kljuke. 

Že precej časa je minilo od moje prve torte na temo gusarjev, ki sem jo takrat poimenoval Piratski otok. Takrat sem figurice izdeloval še iz marcipana, prav tako pa sem tudi torto oblačil v marcipan. Kasneje se je vse spremenilo, ko sem odkril sladkorno maso (tičino maso), iz katere se figurice izdelajo na veliko lažji način. Tudi oblačenje torte je veliko lažje, saj se sladkorna masa ne trga tako hitro, kot se strga marcipan. 

Tokratnja torta ni bila oblečena niti v sladkorno maso, niti v marcipan, ampak je šlo za mešanico različnih vrst čokolade. 

Najprej sem iz sladkorne mase Smartflex Flower, ki je kompaktnejša in primerna za izdelavo figuric oziroma drugih okraskov, izdelal gusarsko kljuko. Zgornji del kljuke (kavel) sem ovil okrog kozarca, da sem dobil obliko in ga preko noči pustil, da se je posušil. Naslednji dan sem ga z malo vode prilepil v spodnji črni del ter pustil, da sta se oba dela sprijela. Nastala je prava gusarska kljuka. 

Improviziran mini rastlinjak

Izgleda, da bi moral dodati na blog še en oddelek za improvizacijo, saj zadnje čase doma improviziram kolikor se le da. Današnjo objavo bi lahko šteli tudi med DIY projekte, kot jih poimenujejo v tujini. Če še niste zasledili kratice DIY ali pa sta to kratico zasledili in vam ni jasno kaj pomeni, vam najlažje pojasnim tako, da gre za kratico, ki je sestavljen iz prvih črk reka "Do it yourself", kar bi po naše prevedli "Naredi si sam". 

Na spletu je cel kup takšnih projektov, kjer ljudje objavljajo enostavne izvedbe najrazličnejših izdelkov, ki se jih da narediti tudi doma iz predmetov oziroma pripomočkov, ki jih imamo že doma ali pa so prosto dostopni. Včasih je prav zanimivo videti, kako iznajdljivi so ljudje.

Zgodba o improviziranem mini rastlinjaku je nastala tako:

Letos sem se doma lotil velikega projekta in sicer vzgoje čimvečjega števila sadik čilijev različnih vrst. Nisem eden tistih, ki se tega loti profesionalno z vzgojo sadik pod lučko, ampak na naraven način z naravno svetlobo, kjer uspeh ni zagotovljen.  Na srečo ima stanovanje v dnevni sobi veliko okno obrnjeno proti jugu, ki je dnevno obsijano skoraj cel dan (sedaj v zimskem času samo toliko časa, kolikor je dolg dan in ko megla ne zakriva sončka) in je zelo priročno za vzgojo mojih novih čilijev.  Letos 31.1. sem posejal en sejalni plato, to je 104 semena čilijev vrste Chocolate habanero, Bhut jolokia, Aji-cito, Cherry bomb in Jalapeno. Po 4 dneh so iz zemlje že prikukale prve rastlince. Kaljivost je bila skoraj 90 %, kar je zelo odlično. Po 27 dneh so bile rastlince že tako velike, da sem jih moral presaditi v večje posodice, tokrat v plastične kozarčke velike 3,5 dcl za katere upam, da bodo zdržali do zadnjega presajanja v končne večje lonce. 

Ker je iz majhnega platoja za 104 semena velikosti 60 x 36 cm, nastalo 100 kozarčkov po 3,5 dcl, ki sedaj zaseda celotno razširjeno polico pri oknu, je zmanjkalo prostora za vzgojo dodatnih semen. Med presajanjem sem se spomnil, da imam spravljena še semena enih izmed najbolj pekočih čilijev na svetu in sicer Trinidad Moruga Scorpion, ki dosežejo čez 2 milijona skovilov. Moj Chocolate habanero ima samo cca 430.000 skovilov, pa vseeno žge ko hudič. Ker ni bilo prostora za setveni plato, sem improviziral in naredil svoj DIY improviziran mini rastlinjak za vzgojo čilijev. 

Če nimate veliko prostora za vzgojo rastlinc in hočete prihraniti denar za nakup teh malih plastičnih ratlinjakov, ki jih sedaj prodajajo v vseh trgovinah, pa bi vseeno poskusili vzgojiti svoje čiliev ali drugih rastlin lahko uporabite ta enostavni način vzgoje rastlin v improviziranem mini rastlinjaku.

Vse fotografije so nastale med postopkom presajanja čilijev in zato je na fotkah viden nered na mizi.

Divji por - Allium ampeloprasum porum L

Nadaljujem z objavami o samoraslih rastlinah. Zadnjič sem vam predstavil Škrbinko, objavo si lahko ogledate in preberete v objavi Škrbinka. Naslednja od samorastih rastlin, ki jo skupaj z GospoDARjem sonca predstavljava je divji por. Strokovno botanično je poimenovan Allium ampeloprasum porum L in spada v družino čebulnic. 

Po videzu je podoben navadnemu poru, vendar pa je veliko manjši in tanjši. Lahko bi ga zamenjali tudi z mlado čebulo, saj ji je po spodnjem delu stebla  zelo podoben. Divji por je tudi bližnji sorodnik česna in če pogledate srednji del stebla na zgornji fotografiji, vidite, da se zunanji deli stebla barvajo v rdečo barvo,  spodnji del pa je rahlo zadebeljen kot pri mladem česnu.  Po okusu bi ga opredelili nekje med porom in mladim česnom, čeprav po moje prevladuje okus mladega česna s priokusom po poru. Zmešnjava okusov a ne?

Por ima nizko energijsko vrednost, vsebuje pa veliko prehranskih vlaknin. Poleg tega vsebuje še veliko alicina, ki je najmočnejši naravni  antibiotik, pa vitaminov A, B in C, cinka, bakra, železa in kroma (cela železarna je v njemu). Divji por krepi tudi imunski sistem in spodbuja delovanje žleze ščitnice ter je dober diuretik. 

Pri divjem poru uživamo predvsem spodnji beli del in svetlo zeleni del rastline. Če gre za zelo mlade rastline, potem lahko tudi temno zelene dele listov, ki so takrat še mehki in sladki ter še nimajo preveč trpkega okusa.  

Ker divji por raste iz zemlje in je spodnji del rastline zelo globoko v zemlji, ga moramo pred uporabo dobro oprati. Najprej odrežemo spodnji del pora, kjer so koreninice, odstranimo vsaj en celoten zunanji ovoj (olupimo), odstranimo  temno zelene dele listov (razen če gre za mlado rastlino), zgornjo tretjino razpolovimo in razširimo liste, ter jih dobro opremo pod vodo, da odstranimo zemljo, ki se je nabrala med rastjo na tem delu divjega pora.