Meteorski dež Liridov nad Ljubljano 2015

Tokrat zopet ena nekuharska objava. V tokratni objavi bo predstavljen meteorski dež Liridov nad Ljubljano, ki se je zgodil v noči med 22 in 23 aprilom 2015. V bistvu mu sploh ne bi mogel reči, da gre za meteorski dež, saj je bilo tokrat zelo malo utrinkov. 

Kar trije v 20 sekundah, z enim zelo svetlečim in dolgim.

Verjetno nisem edini, ki ga zvezde in vsi ostali nebesni pojavi na nebu fascinirajo. Če ne drugje, skoraj vsi v času dopusta na morju zremo v nebo, saj se tam zaradi manjše svetlobne onesnaženosti, veliko lažje in lepše vidijo svetleče zvezde.  Na dopustu se zares sprostim, ko se zvečer vsedem na teraso in v čisti temi ob hladni pijači, gledam v nebo in opazujem zvezde ter čakam na kakšen utrinek, da se mi izpolni še kakšna globoka želja. Saj so zvezde vidne tudi tukaj v Ljubljani, vendar je svetlobna onesnaženost tako velika, da se večino zvezd sploh ne vidi. 

Leta 2013 sem v objavi Meteorski dež Perzeidov opisal svojo izkušnjo z nočnim opazovanjem neba, ko sem naštel 37 utrinkov Perzeidov, ki se zgodi vsako leto v mesecu avgustu. Tokrat so nočno nebo krasili utrinki meteorjev Liridov, ki se zgodi v mesecu aprilu v času med 16 in 25 aprilom,  najbolj vidni pa so v noči med 22 in 23 aprilom. 

Izvor meteorjev Liridov je komet Thatcher in naj bi bili eni najstarejših zabeleženih meteorjev, saj naj bi jih v zapisih iz kitajske zgodovine zaznali že leta 687 pred našim štetjem. Zemlja vsako leto konec aprila križa orbitalno pot kometa Thatcher, kateri je bil nazadnje viden v notranjem solarnem sistemu leta 1861, naslednjič naj bi bil zopet viden šele leta 2276. Drobci tega kometa oziroma meteorji se imenujejo Liridi, ki "bombandirajo" zemljino atmosfero s hitrostjo  177.000 kilometrov na uro, za njimi pa ostane lepa svetleča ionizirana plinska sled, ki je vidna za nekaj trenutkov in jo mi vidimo kot utrinek. 

Letos nisem preživel cele noči na terasi, saj so opazovanje motili oblaki, prav tako pa ni bilo toliko vidnih utrinkov, kot sem si jih želel, zato je večino dela opravila video oprema. Na žalost letos nisem fotografiral z DSLR fotoaparatom, zato so tudi slike malo slabše kakovosti, vseeno pa sem med vsemi nastalimi fotografirajmi našel nekaj takšnih, kjer se utriniki lepo vidijo. 

Utrinek malo desno od centra fotografije.

Krajši utrinek, levo pri strehi.

Eden daljših iz vrha

Če pa vsa zanima, kako izgleda pogled na nočno nebo iz Ljubljane v smer proti JV, sem strnil fotografije nastale med 21.30 in 6.00 uro zjutraj v kratek timelapse video, na katerem so vidni zabeleženi utrinki. Če imate možnost si poglejte video v HD resoluciji, saj ga Vimeo pretvori tudi v SD resolucijo, kjer nastane zmazek od slike. Pri ogledu bodite pozorni na svetleče črte, ki se v videu  pojavijo za drobec sekunde (najboljše si je video ogledati večkrat).

Lyrid meteor shower over Ljubljana on 22-04-2015 from easy-recepti blog on Vimeo.

Če imate kakšno globoko željo in upate, da vam jo bo utrinek uresničil, imate še danes ponoči možnost opzovati nebo, čeprav pa bo verjetno oblačno in utrinki ne bodo vidni. Vseeno pa posebne opreme za  opazovanje ne rabite, saj so utrinki vidni s prostim očesom. 

Če pa želite utrinke zabeležiti s svojo fotografsko opremo, pa svetujem objektiv s širokim kotom (10-20, gre tudi z navadnim 24), z zelo odprto zaslonko  (2,8), ISO nastavitvijo 800 in časom odprte zaslonke 20 ali 30 sekund, kar pomeni, da aparat zajema eno fotografijo toliko časa, koliko je odprta zaslonka.

V avgustu bo spet mogoče opazovati roj Perzeoidov, v decembru pa roj Geminidov.

Želim, da se vam uresniči čimveč vašim želja.

Čokoladne kocke z jagodami

K današnji objavi bi bila zelo primerna pesem Jagode in čokolada, če bi imelo besedilo pesmi poleg refrena, še kaj kar bi bilo res povezano z jagodami in čokolado. V bistvu pa se tudi brez pesmi v ozadju, recept za čokoladne kocke z jagodami sliši odlično, a ne? 

Med bolj klikanimi sladicami s čokolado ali jagodami so  objave o Čokoladno jagodna tortica, Veganska jagodno kokosova tortica, Presni jagodni tortici in Jagodne tortice za v roko.

Današnji recept je za vse tiste, ki imajo radi sladice, za prave čokoholike, za ljubitelje jagod in  za ljubitelje priprave enostavnih sladic. Kot je že razvidno pri ostalih objavah, tudi tokrat ostajam pri načelu enostavne priprave oziroma priprave Easy-recepti style. 

Včasih tudi pri nas doma pade sladkor in se je treba vsaj malo pregrešit. Če se pa pregrešimo, se pregrešimo na način najhujših čokoholikov, saj bi lahko naše sladice šteli med bolj čokoladno grenke kot sladke. Pa to niti slučajno ni slabo, vendar imamo raje okus temne grenke čokolade, kot navadnih mlečnih in zelo sladkanih čokolad. 

V tokratni objavi pri sladici čokoladne kocke z jagodami so glavne tri sestavine, priprava pa je tako preprosta, da jo lahko pripravi tudi otrok pod nadzorstvom staršev (pazljivost pri peki). 

Prva sestavina je čokoladni veganski biskvit, ki je zelo preprost za izdelavo, poleg tega pa je brez laktoze in brez jajc, na spletu ga najdete kot Crazy cake. Niti ni tako čudno da so ga tako poimenovali, saj na podlagi sestavin ne more nastati nič drugega kot nor biskvit. Ta biskvit pripravljam večkrat, sploh takrat, ko ostanem brez novih idej. Ko pa imaš že pečen biskvit, je potrebno le malo improvizacije, da  ga obložiš s sadjem ali premažeš s kremo ali čokolado, pa je enostavna sladica pripravljena. O njemu je že tudi pisala Zulejka v objavi o čokoladnih rezinah na pravljičnih krožnikih.    

Druga sestavina je temna čokolada z 81 % kakava. Vem, da obstajajo čokolade še z večjim odstotkom kakava, ampak tale z 81% je ravno pravšnja, da na koncu sladica ni pregrenka. 

In tretja sestavine so jagode. Sezona jagod se začenja in za tiste čisto taprave in sladke jagode bo treba še malo počakat, saj brez sonca jagode ne morejo biti dovolj sladke. Me je pa zadnjič tamala pretentala in nahecala, da sem kupil jagode v Hofer-ju v kvadratnem pakiranju Gourmet. Po barvi in okusu že najboljši pribljižek dobrih jagod in so me pozitivno presenetile. 

In če vse te tri glavne sestavine združite skupaj lahko dobite čokoladne kocke z jagodami.

Mini presne limetine tortice

Kakšno grozno vreme je na začetku pomladi. Vetrovno, zjutraj precej mrzlo, popoldan vsaj že malo pomladno, vendar daleč od tistega kot smo ga poznali prejšnja leta. Kmalu bodo letošnji čiliji zavzeli celotno okensko polico, nočne temperature pa so še prenizke, da bi jih lahko počasi začel privajati na zunanje pogoje. Ampak kaj bi jamrali, če se lahko včasih posladkamo in si pripravimo osvežujoče mini presne limetine tortice.

Že večkrat sem pisal, da so limete ene izmed ljubših sadežev, zato so na blogu objavljeni tudi recepti za Mojito torto, za osvežilno pijačo Deviški mojito, majhne presne mojito kroglice in meni najljubšo presno limetino torto. Limete uporabljam kot dodatek različnim jedem katere si lahko ogledate tako, da v iskalnik na desni strani vpišete besedo limete in stisnete gumb IŠČI. Pokazale se vam bodo vse objave na blogu, v kateri so bile uporabljene limete. 

Kot pri vseh presnih sladicah, kjer so uporabljeni oreščki, je potrebno le te prej namakati. Že večkrat sem dobil razna vprašanja, zakaj se nekateri niso počutili najbolje oziroma jih je zvijalo v trebuhu po zaužitju presne tortice.  Problem se pojavi, ker nekateri skrajšajo čas priprave in presne sladice pripravljajo kar iz oreščkov, keteri niso bili namočeni. Vsa zrnja in oreščki v svojem ovoju  vsebujejo strupene zaviralce rasti - inhibitorje, ki v večjih količinah obremenijo prebavni trakt. Med najbolj znanimi inhibitorji so fitinska kislina, tanini in ACE. Z namakanjem oreščkov te  strupene snovi odpravimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo vsebnost. Zato vam svetujem, da ko se odločite pripraviti presno sladico, to storite šele naslednji dan, ali pa en dan prej namočite oreščke. Poleg tega z namakanjem iz oreškov odstranite cel kup nečistoče.

Za preizkus stresite mandlje v posodico in čeznje nalijte toplo vodo. Skoraj v trenutku bo voda postala motna in rahlo penasta. Potrebno bo vsaj trikratno izpiranje, da je voda normalna in dokaj čista. Iz tega preizkusa se vidi, kako nečiste oreščke jemo, če jih jeste takšne, ki niso namočeni. 

Sedaj pa nazaj k današnjemu receptu za mini presne limetine tortice, ki bodo všeč tistim, ki imajo radi bolj osvežilne mini sladice.

Poročna torta rdeče lilije

Današnja objava bo mogoče kakšni bodoči nevesti in ženinu za inspiracijo, saj bo v tokratni objavi glavno vlogo nosila dvonadstropna poročna torta z rdečimi lilijami. Čeprav pri poročnih tortah ni prostora za napake, sem bil vesel, da sem lahko zopet za družinske člane delal poročno torto.

Tudi tokrat bodoča ženin in nevesta nista bila preveč zahtevna, saj sta želela da zanju pripravim  dvonadtropno torto v dokaj minimalističnem stilu in sicer zelo podobno poročni torti z lilijami, ki sem jo delal že pred časom. Tokrat le z manjšo spremembo, saj je morala biti torta v rdeče beli barvi. 

Nekaj dni pred poroko sem iz sladkorne mase Smartflex Flower izdelal več rdečih sladkih lilij, ki so se preko noči posušile in obdržale obliko. Rožice bi izgledale še lepše in bolj naravno, če bi se lotil  stanjšati robove cvetov, vendar pa je "posebna domača  situacija" zahtevala, da sem jih pustil v originalnem stanju.

Pečena polenta z gobami

Ste ljubitelji polente ali pa se štejete med tiste, ki je ne marajo? Kako pa gobe? Imate rajši tiste, ki jih naberete sami ali pa se zadovoljite tudi s temi iz trgovin? Pri nas smo vsi ljubitelji polente in tudi gob, še posebej če so sveže nabrane. Če pa teh ni, se zadovoljimo tudi z gobami, ki ne rastejo v naših gozdovih in ene izmed takšnih so šitake. Današnja objava je neke vrste še ena reinkarnacija recepta iz začetka mojih kuharskih podvigov in sicer pečena polenta z gobami. 

O zdravilnih lastnostih gob vrste Šitake sem že pisal v objavi Ajdova kaša in šitake in  jih večkrat uporabim pri pripravi različnih jedi, čeprav sem ravnokar ugotovil, da je na blogu objavljen samo ta recept z ajdovo kašo. O polenti pa sploh še nisem pisal, pa je večkrat na našem jedilniku. Smešno, ampak resnično. 

Včasih je recept za pečeno polento z gobami, med sestavinami vseboval kislo smetano in sir, katera je sedaj v receptu zamenjala žlička koruznega škroba z nekaj vode in veganski sir znamke Violife, ki je zelo dober nadomestek navadnega sira in je primeren za vegane, ker ne vsebuje živalskih maščob in laktoze. Veganski sir Violife se dobi v Kalčku in sicer obstaja več različnih okusov - navaden, pizza, paprika, mozzarela in z zelišči. Obstaja tudi Violife ribani sir za pizzo, vendar nam ni tako všeč in je veliko bolje ter ceneje, če kupite tega z okusom Mozzarela in ga sami narežete ali naribate ter potresete po pizzi.

Enostavna breskova sladica

Zadnje čase sem  na blogu objavljal fotografije tort, ki so bile shranjene v arhivu in nikoli niso prišle na vrsto, pa o samoniklih rastlinah, ki jih lahko sami naberemo v naravi in pa seveda objave z izzivi v sklopu Mercatorjevega projekta KuhaM. To ne pomeni, da mi je zmanjkalo materiala za nove objave oziroma predstavitve novih receptov, mi pa veliko časa vzame projekt, ki ga pripravljam že nekaj časa in še ni dokončan. 

Kljub temu, da so velikonočni prazniki za nami in je v obilici hrane nekaterim tehnica te dni pokazala višjo številko kot ponavadi, vseeno sledi objava o zelo preprosti in enostavni breskovi sladici, ki je narejena iz samo treh sestavin. V bistvu se s to objavo vračam daleč nazaj v začetke moje "kuharije", ko sem hotel z čim manj sestavinami in brez komplicirane priprave, pripraviti sladice za nenapovedane obiske.  V današnjih časih bi se lotil sigurno česa drugega oziroma kakšne bolj prefinjene sladice,  takrat pa sem bil tudi z enostavnimi breskovimi sladicami zadovoljen. 

In zakaj danes nekaj, kar sem pripravljal včasih? Enostavno zato, ker menim, da se je včasih potrebno vrniti nazaj v preteklost, saj se vsi radi spominjamo lepih in dobrih stvari iz naših mlajših let, slabe pa raje pozabimo. Večino svojih sladic pripravljam iz svežega sadja, saj konzerviranega ali vloženega že dolgo ne uporabljamo več. Si je pa zadnjič sorodnik za svojo torto zaželel prav breskovo torto in mi ni preostalo drugega, kot da uporabim breskov kompot. Če sem iskren, sem že pozabil, kakšnega okusa sploh je ta breskokv kompot. Ko sem odprl pločevinko breskovega komppota, sem se vrnil nazaj v svoja mlada leta, ko sem večkrat jedel takšne kompote.  Ne boste verjeli, kako mi je zadišal, poleg tega so svetleče polovice breskev delovale tako mamljivo, da sem se odločil, da ga uporabim za enostavno breskovo sladico, čeprav vem, da je v kompotu polno sladkorja.

In katere tri sestavine potrebujemo za enostavno breskovo sladico? Zavitek listnatega testa, breskov kompot in rebro temne čokolade.

Divji hmelj - Humulus lupulus

Še ena izmed objav v sklopu samoraslih rastlin, katere predstavljamo skupaj z GospoDARjem sonca. Kot sem že zadnjič omenil, je v tem pomladnem času takšnih užitnih samoraslih rastlin toliko, da si z nabiranjem le teh prihranimo tudi kakšen evro. V teh toplih dnevih lahko združimo prijetno s koristnim in med sprehodom po travnikih ali obronkih gozdov stran od mestnega vrveža, naberemo različne vrste samoraslih rastlih, med katerimi je tudi divji hmelj.

Po objavah o Škrbinki, Divjem poru in Divjem radiču, danes skupaj z GospoDARjem sonca predstavljamo divji hmelj z botaničnim imenom Humulus lupulus, ki zeljnata trajnica  iz družine konopljevk. Čeprav ste ob besedi hmelj verjetno pomislili na pivo, pa se danes ne bomo šli pivovarje in ne bomo bomo predstavljali piva.

Tokrat bo govora o mladih poganjkih divjega hmelja, ki so kot  divji šparglji prava poslastica med ljubitelji pomladne  zelenjave. Divji hmelj kot samonikla rastlina raste na vlažnih in bolj senčnih tleh. Največkrat ga najdemo ob bregovih potokov, rek ali stoječih voda.

Navsezgodaj pomladi poženejo iz tal mladi poganjki divjega hmelja, ki jih nabiramo še zelo mlade. Te mlade poganjke nabiramo od začetka pomladi do meseca  maja. Ker pa ti poganjki divjega hmelja rastejo zelo hitro, v kratkem zrastejo do višine, da se je treba z njimi tudi stegniti. Enako kot divje šparglje se jih nabira tako, da se jih odlomi na delu, kjer so še krhki, to je cca zadnjih 20 do 30 cm. Spodnji odlomljeni del postane kmalu trši in vlaknat in  če ga ne porabimo takoj, je potrebno pri pripravi spodnji del (cca 3 cm) odrezati. Če pa naberete divjega hmelja toliko, da ga ne morete  porabili takoj, ga lahko zamrznete ali pa ga vložite v kis.

Divji hmelj krepi organizem, zaradi grenčic vzpodbuja prebavo, vsebuje veliko vitamina C (celo več kot limona), antioksidantov, rudnin, grenčic, flavonoidov in drugih bioaktivnih snovi.