Bananini mafini

Še enkrat več se je pokazalo, kako prav je, da otroka že v njegovih mladih letih navdušiš s pripravo domačih sladic, ki so sigurno veliko bolj zdrave kot kupljene. Namreč, po letošnjem dopustu na morju sem  zapadel v neke vrste blogersko krizo, kjer ne najdem časa, da bi sedel za računalnik, uredil fotografije in spisal objavo. Na srečo pa je najina hčerka veliki motovator, ki s vojimi vragolijami v kuhinji poskrbi, da se počasi vračam v spletni svet. Tokrat sva za vas pripravila preprost recept, s katerim je pogostila svoje prijatelje in to so bananini mafini.

Tokrat sva spet združila moči in potegnila iz obeh strani tisto kar je najboljše. Očka je poskrbel za sestavine in fotografijo, tamala pa se je odločila za zares univerzalen recept za bananin biskvit (tokrat z nekaj manjšimi spremembami), ki sem ga že omenjal v objavah mini trifle z borovnicami in bananin kolač z borovnicami in čokolado. Iz te mase za bananin biskvit se lahko naredi res marsikaj in prav vsi izdelki so nato sočni in slastni, saj banane poskrbijo, da biskvit ni nikoli presuh. 

Prav tako pa nam prav pridejo jutranji sprehodi s psičko, kjer kot že nekaj let v tem času, lahko na poti nabiramo robide. Vendar pa se iz leta v leto pričenja že pravi boj za vsako robido, saj so ta grm odkrili tudi drugi sprehajalci in sedaj se je treba za tiste res ta velike robide prav posebej potruditi oziroma biti vsaj bolj zgoden. 

Vseeno pa je največje veselje videti svojo hčerko napravljeno v predpasnik in v njenih očeh navdušenje nad njenin novim izzivom. 

Figurice iz sladkorne mase

Verjetno ste opazili, da me nekaj časa ni bilo, saj nisem odgovarjal na vaše komentarje pa čeprav sta se v tem času na blogu zvrstili dve objavi. Hvala vsem za pohvale pri izboru mojih posebnih fotografij. Zelo sem bil vesel vaših odzivov in pa seveda pohval. 

Kar nakaj časa je trajalo, da sem prešel iz čistega spletnega odklopa nazaj v spletni svet. Po pravici povedano, se prav prileže takšen popoln odklop od vseh elektronskih naprav in se prepustiti lepoti narave. Letos je bil dopust fantastičen, saj je najina pupa že tako velika, da sem ji lahko odkril prelep morski podvodni svet in življenje v njem. Mislim, da se je zaljubila vanj, saj je bila potapljaška maska njen najbolj uporaben rekvizit. Edina stvar, ki me je vezala na elektronske naprave je bila kamera GoPro, ki je bila moja zvesta spremljevalka, poleg mojih dveh seveda. Nastal je cel kup norih fotk in filmčkov, med katerimi bo sigurno kakšna, ki bo primerna za objavo.

Sedaj pa nazaj k današnji objavi. Tisti, ki me spremljate že dalj časa, veste da za hobi, ki je kot neke vrste antistresna terapija, izdelujem figurice iz sladkorne mase (nekateri jo poznajo kot tičino masa). Čeprav se za izdelavo figuric praviloma uporablja gumi pasta, ki je malo trša in se hitreje suši, vse moje figurice izdelujem samo iz sladkorne mase, ki jo sam barvam z jedilnimi barvami. Prav tako pri tem ne uporabljam raznih praškov za strjevanje mase in se zelo izogibam izdelavi stoječih figuric, ki imajo v notranjosti, po celotni dolžini figurice lesene palčke. Lesene palčke uporabljam samo tam, kjer mora stoječa figurica stati na torti brez druge opore in potem te lesene palčke zapičene v spodnji del nog poskrbijo, da takšna figurica stoji na torti. 

Nisem izučen kipar oziroma oblikovalec figuric, ampak samo ljubiteljski izdelovalec, ki se z igranjem s sladkorno maso vrača v otroška leta, ko je bilo vsem otrokom všeč igranje s plastelinom.

Na blogu je tudi zavihek Kako izdelati o postopku izdelave nekaterih figuric, ki pa zadnje čase malce sameva. Problem je namreč v tem, da je zelo težko oziroma veliko bolj zamudno, če izdelujem figurico in vmes tudi fotografiram. Potem je potrebno še vso to kopico fotografij vsaj toliko obdelati, da so primerne za na splet in da je iz njih razvidno, kako do željenega rezultata. Seveda se bodo vodiči o izdelavi figuric še pojavljali, vendar v manjšem obsegu. 

Tokrat pa predstavljam nekaj figuric iz sladkorne mase, ki so nastale za rojstnodnevne torte. 

Za torto Smrkci sem izdelal naslednje sladke figurice

Maček Azrael iz sladkorne mase

Smrketa iz sladkorne mase

In meni najljubši Gargamel iz sladkorne mase

Živalice - posebne fotke

Nadaljujem z mojim izborom nekaterih fotografij, ki so nastale v preteklem času in se mi zdijo zanimive. Tokrat so na vrsti posebne fotke živalic, ki sem jih ulovil v objektiv fotoaparata in tudi mobilnega telefona. 

Prav super se mi zdi, da je sedaj v vsakem novejšem telefonu vgrajen dokaj spodoben fotoparat, katerega imaš vedno s seboj in z njim zabeležiš trenutek, ki bi bil drugače izgubljen. Verjamem, da vas ni veliko, ki bi s seboj vedno nosil običajni fotoaparat, mobilni telefon pa skoraj nujno zlo in je vedno pri roki. Če se le malo potrudimo, se da tudi z vgrajeno fotografsko opremo v mobilnih telefonih narediti precej spodobne fotografije. 

Večina fotografij, ki jih bom predstavil danes, je nastalo čisto naključno med opazovanjem narave in živih bitij, ko sem dnevno na sprehodu s psičko. 

Danes bodo predstavljene nekatere zelo lepe, pridne, koristne, strašne in zanimive žuželke. Pa začnimo z lepimi.

Metulji. Obstaja cca 160.000 vrst metuljev, med katerimi jih kar precej opazimo, tudi na naših travnikih in rožicah. Najbolj znani in razširjeni vrsti v naših krajih sta Osatnik (Vanessa cardui) in Navadni lešnikar (Maniola Jurtina).

Lepotec na metuljniku (Osatnik)

Osatnik med nabiranjem cvetnega medu

Kaj me pa ti tako gledaš (Navadni lešnikar)

Navadni lešnikar med nabiranjem medu

Črmlji. Črmlji so res pridne živalice. Nabirajo med, skrbijo za prenos peloda med rožicami, s čimer so zelo pridni opraševalci rožic in drugih cvetočih rastlin.

Poletna fantazija

Na pašo

Kobilice.  Kadar slišimo besedo kobilica, se verjetno vsi spomnimo na lik kobilice Flipa iz risanke o čebelici Maji. Vendar pa niso vse kobilice zele barve. Pri nas je veliko kobilic vrste kratkopaličnic, ki so rjave barve in včasih prav lepo pozirajo na cvetovih. 

Samo moja

Hrošči. Tako čudnih bitij pa še ne. Kaj vse si je mati narava izmislila, da je ustvarila tako oblikovana majhna bitja, ki te že z videzom presenetijo. In ravno zaradi tega so tako zanimivi za fotografiranje.

Rogač - samica (prepozna se jo po tem, da nima velikih klešč)

Iz profila

Pri naslednjem bi pa rabil vašo pomoč. Preiskal sem pol spleta in pregledal cel kup spletnih strani o hroščih, vendar nisem nikjer našel za katero vrsto bi šlo. Tale zelo zanimiva zverca me je pričakala zjutraj na strehi avtomobila. Zelo bi bil vesel, če bi znal kdo pojasniti katera žival je tole.

Neznan hrošč zanimive oblike

Iz profila (pravi dolgolasec)

Pikapolonice. Zelo  koristna bitja, sploh za tiste, ki doma gojimo zelenjavo. Pikapolonice pomagajo pri odpravi listnih uši in ravno v tem trenutku bi bil zelo vesel nekaj primerkov odraslih pikapolonic, ki bi mi pomagale, da se znebim listnih uši, ki so mi napadle sadike čilijev. Videz odrasle pikapolonice poznamo vsi (rdeč hrošček s pikami), veliko pa vas ne ve, kako izgleda neodrasla ličinka pikapolonice. To se bo danes spremenilo, kajti na naslednji fotki je ravno pikapolonica v razvoju.

Neodrasla pikapolonica

In ker sem že omenil pikapolonice, lahko prikažem kako izgledajo listne uši od blizu. Prave majhne zverce, ki lahko uničijo zdrave sadike, saj iz njih izsrkajo vse koristne sokove, zaradi česar rastlina propade. Same listne uši niti niso tako zahtevne za odstranitev, večji problem predstavljajo mravlje na rastlini. Če opazite, da se vam po rastlini sprehajajo mravlje je znak, da so na njej tudi listne uši. Mravlje so prave izkoriščevalke. Mravlje same prinašajo listne uši na mlade rastline, kjer jih imajo združene v "farme", da listne uši srkajo sokove iz rastlin, mravlje pa nato te sokove "pomolzejo" iz listnih uši. Ni mi bilo jasno zakaj je samo nekaj listov polnih uši, nato pa sem to ugotovitev prebral na spletu in uvidel, da so mi mravlje na čilijih ustvarile svoje farme za naslado.

Listne uši na listu

Na koncu pa še ena zelo zanimiva žuželka, katere tudi nisem še nikoli videl. Leteča zverca z dolgim "kljunom". Tudi za tole žuželko me zanima, katera žival je to?

Neznana leteča žuželka s kljunom

Priznam, da je zelo zanimiv ta majhen živalski svet, kjer lahko najdemo zelo zanimive živalice. Če pa kdo prepozna tole zadnjo in tistega hroščka, pa bi bil zelo vesel podatka, za kateri živalici gre.

Zelenjava - posebne fotke

Tudi pri pisanju bloga pride čas, kot ga v novinarskem svetu, imenujejo čas kislih kumaric. Verjetno ste že opazili, da se v poletnih časih na slovenskih blogih zmanjša število objav ali pa so objave v drugačnem stilu, kot je običajno. Tisti, ki pišemo bloge smo čisto navadni ljudje in si kot ostali ljudje v poletnih mesecih radi privoščimo malo dopusta.

Kot drugi  blogerji, si  moram tudi jaz vzemi malo časa zase in mojo družino ter si napolniti baterije, ki so v neprekinjenem pogonu. To ne pomeni, da bo blog ta čas brez objav, vendar bodo le te takšne, kjer mi ne bo potrebno odgovarjati na vprašanja obiskovalcev. V glavi je še mnogo idej in zamisli o raznih sladicah in jedeh, ki bodo v kratkem pripravljene, fotografirane in predstavljene v novih objavah. 

Ena izmed mojih velikih ljubezni je fotografija, kjer se samokritično štejem v naprednega amaterja. Ne bom napisal, da ne znam fotografirati, vendar priznam, da se imam še veliko za naučiti. Fotografije na blogu so se s časoma izboljševale in po pregledu fotografij od prvih  do zadnjih objav, se vidi majhen napredek v mojem stilu fotografiranja.  Verjetno ste opazili, da so fotografije v objavah v minimalistično čistem (clean) stilu za katerega sem se odločil, ker z njim kompenziram slabo naravno okolje - kuhinjo. Priznam, da bi veliko raje fotografiral jedi v kuhinji pri pripravi in bi fotografije imele bolj domač surov videz, vendar pa mi to kuhinja in celotna vizualna podoba kuhinje tega ne omogoča. 

Pri vsem tem fotografiranju raznih jedi in sladic za objave na blogu, si včasih vzamem še nekaj časa in se poigram s fotoaparatom, da nastane tudi nekaj malce drugačnih - posebnih fotografij, ki ostanejo v mojem arhivu. Nekatere izmed njih so tako posebne, da sem se odločil, da te posebne fotke delim tudi z vami. 

V prvem sklopu bodo posebne fotke zelenjave, ki so mi posebej ljube. 

Artičoka. Zame definitivno ena izmed najbolj fotogeničnih zelenjav, ki ima veliko zdravilnih učinkov, poleg tega pa je še odlična v različnih jedeh. Objave Polnjene artičoke, Mlade artičoke z lososom in kifelčarjem, Mlade artičoke s česnom in paradižnikom in Popečene artičoke s krompirjem so odlični recepti za ljubitelje artičok.  Na veliko srečo sem se s svežimi artičokami srečal pri že velikokrat objavljenem na tem blogu GospoDARju sonca, Egidiu Žiberju, pri katerem nakupujem sezonsko zelenjavo. Na žalost pa je sezona artičok zelo kratka in traja 3 do 4 tedne, vendar so v tem času artičoke moja največja ljubezen, poleg mojih treh dam (moja, tamala in psička). Artičok poznamo več  različnih vrst in  skoraj vsaka je malce posebna, zato so njihove fotografije  nadvse zanimive. 

Najbolj običajna artičoka je vrste Globe. In ko dobiš artičoko, ki ima še liste, nastane naslednja fotografija. 

Druga bolj znana vrsta artičok je Violette, kar je razvidno že iz barve listov.

Če z njo počakaš nekaj dni, se le ta počasi odpre in dobi "zvezdasti" videz.