Hladna kvinojina solata

Že dolgo nisem objavil recepta, ki bi bil lahko v povezavi z malicami v službi. zato je pravi čas za hiter in preprost recept, kot je že navada na mojem blogu. Potebujete le nekaj minut, malo veščine s kuhinjskim nožem in pred vami odlična hladna kvinojina solata, ki je lahko doma kot glavna jed, hitra večerja ali pa jo tako kot jaz, pripravite za malico v službi.

O dobrih lastnostih kvinoje sem že pisal, lahk pa še enkrat na hitro obnovim zakaj je v naši kuhinji večkrat na jedilniku. Kot prva stvar je to, da ima zelo malo ogljikovih hidratov, zato je veliko bolj primerna od testenih, riža ali krompirja, zlasti za tiste, ki gledate na svoje kilograme. Poleg tega vsebuje veliko količino beljakovin, ki so za nas, ki ne jemo mesa, zelo dobrodošle oziroma nujno potrebne. Ne vsebuje glutena in je lažje prebavljiva. Uporabljamo jo lahko toplo ali pa v hladnih solatah, saj je zelo zanimivega okusa, da jo lahko jemo tudi samo.

Pri nas doma jo večkrat pripravimo kot prilogo golažem (namesto polente ali kuskus-a), kot samostojno jed z zelenjavo in tofujem, kot toplo prilogo različnim zelenjavnim jedem, še največkrat pa jo naredim kot hladno kvinojino solato z različno zelenjavo, ki jo lahko pripravim zvečer in jo drugi dan nesem s seboj v službo za malico. Kdo pravi, da ne moreš v službi dobro jesti? So pa te naše porcije kar dovolj veliki obroki, da z lahkoto nadomestijo kosilo, vsaj za nekatere ;)

Ena izmed zanimivosti, ki jo počnem zadnje čase je to, da med pripravo hladnih solat, za dodajanje okusa uporabljam limete, ki jih prej malce popečem v ponvi, da spodnji del malce karamelizira. Limete so že tako malce bolj sladke kot limone, karamelizirane limete pa so še malce slajše. 

Prav tako, se bo nekomu zdelo čudno zakaj je v receptu poleg kvinoje še čičerika. Čičeriko dodajam jedem zato, da  jedi doda hrustljavost, prav tako pa doda jedi še nekaj beljakovin več in ni potrebno v jedi dodajati drugih beljakovinskih nadomestkov kot so tofu. Za hitro pripravo lahko uporabite čičeriko iz konzerve, drugače pa jo lahko sami prej skuhate, vendar morate vedeti, da se čičerika kuha vsaj eno uro, s tem, da jo je potrebno prej vsaj 12 ur namakati. Pri nas je tako, da pripravljamo večje količine čičerike naenkrat, kar jo je viška, jo spravimo v neprodušno zaprti posodi v hladilniku, da jo lahko v naslednjh dneh porabimo.

Ferrero rocher tortica

Čeprav nas zadnje čase navdušuje kombinacija temne čokolade in praženih olupljenih mandljev, je klasika, kot je kombinacija čokolade in praženih lešnikov še vedno zelo IN. Včasih smo bili srečni, če smo dobili čokolado s celimi lešniki, ki je bila veliko boljša od tiste, kjer so bili zdrobljeni. Tistih ni nihče preveč maral. Kasneje, ko so prišle Ferrero rocher kroglice so tudi tisti zvesti celim lešnikom presedlali na te majhne čokoladne kroglice polne majhnih koščkov lešnikov. Vendar tokrat ne bom o Ferrero rocher kroglicah ampak o tortici, ki so ji bile te kroglice navdih po okusu, zato je dobila ime Ferrero rocher tortica.  

V današnjem času v trgovinah dobimo lešnike v vseh možnih oblikah. Čeprav je lažje delati z že zmletimi in praženimi lešniki, pa je nam všeč domače praženje lešnikov in vonj le teh, ki se širi po stanovanju, ko še tople sekljam. S praženjem, lešniki dobijo bolj intenzivni vonj in okus. Praženje lešnikov pa tudi ni noben bavbav, saj potrebujemo le ponev in kuhalnico za stalno mešanje, da se ne prežgejo. V ponev stresemo posušene lešnike in jih pražimo  s stalnim mešanjem, saj s tem poskrbimo, da se ne prežgejo. Ko začne lupinica pokati in odstopati od lešnikov so dovolj praženi, to je cca 5 minut. Lahko pa jih tudi pražite v pečici, tako, da v pladenj postavite papir za peko, lešnike stresete nanj in v pečici na 180 stopinjah pečete 10 minut. 

Edina slaba stran praženja lešnikov je ta, da jih je potrebno olupiti oziroma, da jim odstranimo rjavo tanko kožico. To najlažje storimo tako, da še vroče lešnike zavijemo v čisto kuhinjsko krpo, malce počakamo, da se ohladijo, nato pa jih v krpi z gnetemo drgnemo enega ob drugega, da ovoj sam odpade. 

Ko so lešniki še topli, se jih z lahko z ostrim nožem naseklja na koščke, ki nam ustrezajo. Na tak način pripravljam lešnike za razne sladice in pa za pripravo domače granole.  Tudi tokrat sem na ta način pripravil lešnike, ki so bili v kremi in na koncu potreseni po tortici. 

In kaj sestavlja to našo Ferrero rocher tortico? Biskvit je narejen po vsem znanem receptu za "Crazy cake", ki je odlična izbira ali nadomestek za pripravo biskvita brez jajc ali mlečnih izdelkov. Recept je prirejen po moje, da je dovolj za tortico velikosti 20 cm premera. Krema je iz domače nutelle in z dodatko nasekljanih praženih lešnikov (vi lahko uporabite tudi kupljeno nutello če želite), preliv je iz temne čokolade in smetane, torta pa je potresena s praženimi nasekljanimi lešniki. In okus? Zelo čokoladen in lešnikast, kot je pravi Ferrero rocher.

Prava čili marmelada

Spet smo pri čilijih.  Čeprav smo nekateri obirali še zadnje plodove konec oktobra (jaz sem še zadnjo večjo bero opravil 1. novembra), so začele sadike ponovno cveteti v teh hladnih dneh, saj jih je oktobersko sonce presenetljivo oživelo.  Sezona čilija je tako že mimo, jaz pa imam za vas še en čili recept. Res da z malce zamude, vendar pa vam bo lahko prišel prav naslednja leta. Iz vizualno posrečenih čilijev Peper pepper je nastala prava čili marmelada. 

Tisti, ki blog redno ali občasno spremljate veste, da smo pri nas ljubitelji čilija. En kup receptov najdete pod razdelkom Čili recepti na vrhu bloga. Priznam, da je ta ljubezen do čilijev postala že prava odvistnost, saj ne mine dan, da pri jedi ne bi uporabil čilija. Pa to ni treba, da so samo tiste ta hude variante, ampak včasih pašejo tudi manj pekoče vrste, ki jedi dajo samo piko na i. Počasi se mi zdi, da so jedi brez čilija puste, kot da jim nekaj manjka. Čili pa jim da ravno tisti "punch" ali "kick", da je jed bolj intenzivnega okusa. Na žalost pa lahko samo sočustvujem s tistimi, ki jim že najmanj pekoči čiliji niso všeč. Vem, okusi so različni. Jaz sem vesel, da spadam med tiste, ki jim pekočina ne predstavlja ovir. Res pa je tudi to, da pri čilijih ne gre samo za pekočino, saj so posamezne vrste čilijev različno okusne in lahko obogatijo okus jedi. Tako, da ne misliti, da je uživanje čilija vedno v solzah, z grimasami na obrazu in puhanjem kot parna lokomotiva. 

Ena izmed vrst čilijev, ki sem jih letos gojil so Peter pepper čili, ki jim zaradi njihovega posrečenega izgleda pravijo kar penis čiliji. Mati narava nas lahko res preseneti in s temi plodovi nas je sigurno zelo presenetila. Peter pepper čili spada med manj pekoče vrste, po scovillovi lestvici ga uvrščajo med 10.000 in 23.000 scovillov. Poleg prepoznavne rdeče barve, obstaja plodovi še v oranžni in zeleni barvi. Vse tri sem tudi sam gojil, vendar pa je bil rdeči najbolj roden in najokusnejši med vsemi tremi. S svojim sladkasto sadnim okusom nas je prepričal, da smo ga jedli kar svežega, prav tako pa je bil tudi odlična izbira za pravo čili marmelado, ki mora biti nežnejšega sadnega okusa, kot vsaka marmelada. 

Na blogu že obstajajo recepti za čili marmelade, ki jih lahko najdete v objavah Slivova marmelada s čilijem in rumom, Jabolčna marmelada s čilijem in Hruškova marmelada s čilijem,  ki so bazirale na sadju in dodatku nekaj čilijev. Tokratni recept pa je na podlagi samih čilijev brez dodanega sadja ali druge zelenjave, zato sem to marmelado poimenoval prava čili marmelada. Čeprav je čili marmelada po izgledu skoraj podobna ajvarju (tudi sam sem imel na začetku predsodek, da tole ne bo ravno preveč dobro), pa naj vas sam izgled čili marmelade ne zavede. S pravo izbira čilijev, v mojem primeru Peter pepper čilijev, z dobrim blenderjem in počasnim kuhanjem, ko so to počele naše babice, dobimo odlično čili marmelado.  Če nimate Peter pepper čilijev, izberite takšne, ki spadajo med manj pekoče vrste in so značilno sadnega okusa kot so Bishop`s crown, skoraj vse vrste Aji čilijev, prav tako bi bil odličen tudi moj lanski favorit Trinidad Perfume.