Božični praženi mandlji

En del praznikov je za nami in verjetno so se trebuščki v teh dneh malce povečali. Težko se je v teh prazničnih dneh zadržati ob vseh božičnih dobrotah, ki jih mame, babice in ostali sorodniki pripravijo. Tudi sem se vsako leto pripravil kaj novega, letos pa sem ostal samo pri preverjenem receptu za pražene mandlje s cimetom, ki jih bližnji vsako leto pričakujejo. Tudi čas za objavo tega recepta je že skoraj mimo, bo pa seveda prišel prav v naslednjih letih, ker recept za božične pražene mandlje se pri meni ne bo spreminjal.

Ste tudi vi med tistimi, ki si okrog božiča zaželite pražene mandlje s cimetom? Potem pa greste v mesto in na stojnicah vidite pražene mandlje, oči vam zasijejo, jih kupite, potem pa ugotovite, da so tako trdi, da si na njih lahko zlomite zobe. Takšnim praženim mandljem jaz pravim zobolomci. Na žalost je veliko ponudbe ravno takšne, kjer pripravijo pražene mandlje tako, da so v celoti obliti s debelim slojem karameliziranega sladkorja, ki ga je tažko pregrizniti. Takšen mandelj lashko samo nekaj časa ližeš v ustih, da se sladkor razstopi, šele potem ga lahko zgrizeš. Tukaj se izgubi bistvo božičnega praženega mandlja. Bistvo je ravno v tem, da lahko mandelj skupaj z vsemi ostalimi sestavinami zgrizeš, da se sprosti tisti pravi božični okus in recept za takšne mandlje vam bom predstavil tokrat. 

Tudi sama priprava je precej enostavna, kot je že v navadi v mojih recepti, saj se pri pripravi karamele ni potrebno držati pravila, da se sladkor med topljenjem ne sme mešati. Poleg tega sladkor  že na začetku zmešamo z vodo, s čimer poskrbimo, da imamo malce več časa oziroma nadzora, kdaj je sladkor  ravno prav karameliziran, da se nam ne prežge in postane grenak. Zelo dobro je če imate kuhinjski termometer, vendar gre tudi brez tega, saj sem prva leta vedno delal brez termometra. Ko se sladkor začne barvati iz svetle rjave v rjavo barvo, tekočina se zgosti, mehurčki pa so polovico manjši kot na začetku, je ravno pravi čas, za dodajanje začimb.

Ker pa sem vsako leto dobival tudi prošnje za recept o sami pripravi, sem se tokrat odločil, da posnamem kratek video, kako lahko in hitro pripravimo odlične pražene mandlje s cimetom kar doma. Za original posnetek klik na moj Youtube kanal.

Za sam recept pa na naslednjo stran.

Hladna testeninska solata

Noro, kako hitro se obrnejo letni časi. Zdi se mi, da smo komaj prišli iz letnega dopusta, pa smo že v hladnih zimskih dneh in nizkih temperaturah. Jedi in recepti, ki jih zadnje čase predstavljam na blogu, bi bolj sodile v vroče poletne dni, vendar pa ni nič narobe, če jih pripravimo tudi sedaj. Res pa je, da so nekatere sestavine takrat veliko boljše oziroma okusnejše, saj je takrat njhova sezona. Tudi današnjo jed lahko pripravimo kot samostojno glavno jed, vendar pa jo največkrat pripravljam za malico v službi.   Hladna testeninska solata paše v vsakem letnem času.

Kot sem že v prešnji objavi pri hladni kvinojini solati pisal, največkrat pripravljam malico za službo kar doma. Noben problem mi ni, da si zvečer vzamem nekaj miut za pripravo jedi, ki jo lahko drug dan nesem s seboj v službo in jo pojem za malico. Tisti časi, ko so se za malico jedli sendviči, rogljički, krofi, bureki, pizze, itd, so že zdavnaj mimo. Res pa je, da moraš biti takšen človek, da ti ni težko zvečer pripravljati jedi za drugi dan. Ljudje smo postali zadnje čase veliko bolj "komot" in je lažje iti v kakšno gostilno ali hitro restavracijo na malico, pa čeprav vemo, da si doma lahko pripravimo veliko boljše jedi, pa pri tem še malce privarčujemo.  

Hladna kvinojina solata

Že dolgo nisem objavil recepta, ki bi bil lahko v povezavi z malicami v službi. zato je pravi čas za hiter in preprost recept, kot je že navada na mojem blogu. Potebujete le nekaj minut, malo veščine s kuhinjskim nožem in pred vami odlična hladna kvinojina solata, ki je lahko doma kot glavna jed, hitra večerja ali pa jo tako kot jaz, pripravite za malico v službi.

O dobrih lastnostih kvinoje sem že pisal, lahk pa še enkrat na hitro obnovim zakaj je v naši kuhinji večkrat na jedilniku. Kot prva stvar je to, da ima zelo malo ogljikovih hidratov, zato je veliko bolj primerna od testenih, riža ali krompirja, zlasti za tiste, ki gledate na svoje kilograme. Poleg tega vsebuje veliko količino beljakovin, ki so za nas, ki ne jemo mesa, zelo dobrodošle oziroma nujno potrebne. Ne vsebuje glutena in je lažje prebavljiva. Uporabljamo jo lahko toplo ali pa v hladnih solatah, saj je zelo zanimivega okusa, da jo lahko jemo tudi samo.

Pri nas doma jo večkrat pripravimo kot prilogo golažem (namesto polente ali kuskus-a), kot samostojno jed z zelenjavo in tofujem, kot toplo prilogo različnim zelenjavnim jedem, še največkrat pa jo naredim kot hladno kvinojino solato z različno zelenjavo, ki jo lahko pripravim zvečer in jo drugi dan nesem s seboj v službo za malico. Kdo pravi, da ne moreš v službi dobro jesti? So pa te naše porcije kar dovolj veliki obroki, da z lahkoto nadomestijo kosilo, vsaj za nekatere ;)

Ena izmed zanimivosti, ki jo počnem zadnje čase je to, da med pripravo hladnih solat, za dodajanje okusa uporabljam limete, ki jih prej malce popečem v ponvi, da spodnji del malce karamelizira. Limete so že tako malce bolj sladke kot limone, karamelizirane limete pa so še malce slajše. 

Prav tako, se bo nekomu zdelo čudno zakaj je v receptu poleg kvinoje še čičerika. Čičeriko dodajam jedem zato, da  jedi doda hrustljavost, prav tako pa doda jedi še nekaj beljakovin več in ni potrebno v jedi dodajati drugih beljakovinskih nadomestkov kot so tofu. Za hitro pripravo lahko uporabite čičeriko iz konzerve, drugače pa jo lahko sami prej skuhate, vendar morate vedeti, da se čičerika kuha vsaj eno uro, s tem, da jo je potrebno prej vsaj 12 ur namakati. Pri nas je tako, da pripravljamo večje količine čičerike naenkrat, kar jo je viška, jo spravimo v neprodušno zaprti posodi v hladilniku, da jo lahko v naslednjh dneh porabimo.

Ferrero rocher tortica

Čeprav nas zadnje čase navdušuje kombinacija temne čokolade in praženih olupljenih mandljev, je klasika, kot je kombinacija čokolade in praženih lešnikov še vedno zelo IN. Včasih smo bili srečni, če smo dobili čokolado s celimi lešniki, ki je bila veliko boljša od tiste, kjer so bili zdrobljeni. Tistih ni nihče preveč maral. Kasneje, ko so prišle Ferrero rocher kroglice so tudi tisti zvesti celim lešnikom presedlali na te majhne čokoladne kroglice polne majhnih koščkov lešnikov. Vendar tokrat ne bom o Ferrero rocher kroglicah ampak o tortici, ki so ji bile te kroglice navdih po okusu, zato je dobila ime Ferrero rocher tortica.  

V današnjem času v trgovinah dobimo lešnike v vseh možnih oblikah. Čeprav je lažje delati z že zmletimi in praženimi lešniki, pa je nam všeč domače praženje lešnikov in vonj le teh, ki se širi po stanovanju, ko še tople sekljam. S praženjem, lešniki dobijo bolj intenzivni vonj in okus. Praženje lešnikov pa tudi ni noben bavbav, saj potrebujemo le ponev in kuhalnico za stalno mešanje, da se ne prežgejo. V ponev stresemo posušene lešnike in jih pražimo  s stalnim mešanjem, saj s tem poskrbimo, da se ne prežgejo. Ko začne lupinica pokati in odstopati od lešnikov so dovolj praženi, to je cca 5 minut. Lahko pa jih tudi pražite v pečici, tako, da v pladenj postavite papir za peko, lešnike stresete nanj in v pečici na 180 stopinjah pečete 10 minut. 

Edina slaba stran praženja lešnikov je ta, da jih je potrebno olupiti oziroma, da jim odstranimo rjavo tanko kožico. To najlažje storimo tako, da še vroče lešnike zavijemo v čisto kuhinjsko krpo, malce počakamo, da se ohladijo, nato pa jih v krpi z gnetemo drgnemo enega ob drugega, da ovoj sam odpade. 

Ko so lešniki še topli, se jih z lahko z ostrim nožem naseklja na koščke, ki nam ustrezajo. Na tak način pripravljam lešnike za razne sladice in pa za pripravo domače granole.  Tudi tokrat sem na ta način pripravil lešnike, ki so bili v kremi in na koncu potreseni po tortici. 

In kaj sestavlja to našo Ferrero rocher tortico? Biskvit je narejen po vsem znanem receptu za "Crazy cake", ki je odlična izbira ali nadomestek za pripravo biskvita brez jajc ali mlečnih izdelkov. Recept je prirejen po moje, da je dovolj za tortico velikosti 20 cm premera. Krema je iz domače nutelle in z dodatko nasekljanih praženih lešnikov (vi lahko uporabite tudi kupljeno nutello če želite), preliv je iz temne čokolade in smetane, torta pa je potresena s praženimi nasekljanimi lešniki. In okus? Zelo čokoladen in lešnikast, kot je pravi Ferrero rocher.

Prava čili marmelada

Spet smo pri čilijih.  Čeprav smo nekateri obirali še zadnje plodove konec oktobra (jaz sem še zadnjo večjo bero opravil 1. novembra), so začele sadike ponovno cveteti v teh hladnih dneh, saj jih je oktobersko sonce presenetljivo oživelo.  Sezona čilija je tako že mimo, jaz pa imam za vas še en čili recept. Res da z malce zamude, vendar pa vam bo lahko prišel prav naslednja leta. Iz vizualno posrečenih čilijev Peper pepper je nastala prava čili marmelada. 

Tisti, ki blog redno ali občasno spremljate veste, da smo pri nas ljubitelji čilija. En kup receptov najdete pod razdelkom Čili recepti na vrhu bloga. Priznam, da je ta ljubezen do čilijev postala že prava odvistnost, saj ne mine dan, da pri jedi ne bi uporabil čilija. Pa to ni treba, da so samo tiste ta hude variante, ampak včasih pašejo tudi manj pekoče vrste, ki jedi dajo samo piko na i. Počasi se mi zdi, da so jedi brez čilija puste, kot da jim nekaj manjka. Čili pa jim da ravno tisti "punch" ali "kick", da je jed bolj intenzivnega okusa. Na žalost pa lahko samo sočustvujem s tistimi, ki jim že najmanj pekoči čiliji niso všeč. Vem, okusi so različni. Jaz sem vesel, da spadam med tiste, ki jim pekočina ne predstavlja ovir. Res pa je tudi to, da pri čilijih ne gre samo za pekočino, saj so posamezne vrste čilijev različno okusne in lahko obogatijo okus jedi. Tako, da ne misliti, da je uživanje čilija vedno v solzah, z grimasami na obrazu in puhanjem kot parna lokomotiva. 

Ena izmed vrst čilijev, ki sem jih letos gojil so Peter pepper čili, ki jim zaradi njihovega posrečenega izgleda pravijo kar penis čiliji. Mati narava nas lahko res preseneti in s temi plodovi nas je sigurno zelo presenetila. Peter pepper čili spada med manj pekoče vrste, po scovillovi lestvici ga uvrščajo med 10.000 in 23.000 scovillov. Poleg prepoznavne rdeče barve, obstaja plodovi še v oranžni in zeleni barvi. Vse tri sem tudi sam gojil, vendar pa je bil rdeči najbolj roden in najokusnejši med vsemi tremi. S svojim sladkasto sadnim okusom nas je prepričal, da smo ga jedli kar svežega, prav tako pa je bil tudi odlična izbira za pravo čili marmelado, ki mora biti nežnejšega sadnega okusa, kot vsaka marmelada. 

Na blogu že obstajajo recepti za čili marmelade, ki jih lahko najdete v objavah Slivova marmelada s čilijem in rumom, Jabolčna marmelada s čilijem in Hruškova marmelada s čilijem,  ki so bazirale na sadju in dodatku nekaj čilijev. Tokratni recept pa je na podlagi samih čilijev brez dodanega sadja ali druge zelenjave, zato sem to marmelado poimenoval prava čili marmelada. Čeprav je čili marmelada po izgledu skoraj podobna ajvarju (tudi sam sem imel na začetku predsodek, da tole ne bo ravno preveč dobro), pa naj vas sam izgled čili marmelade ne zavede. S pravo izbira čilijev, v mojem primeru Peter pepper čilijev, z dobrim blenderjem in počasnim kuhanjem, ko so to počele naše babice, dobimo odlično čili marmelado.  Če nimate Peter pepper čilijev, izberite takšne, ki spadajo med manj pekoče vrste in so značilno sadnega okusa kot so Bishop`s crown, skoraj vse vrste Aji čilijev, prav tako bi bil odličen tudi moj lanski favorit Trinidad Perfume.

Rižota z ohrovtom in grahom

Se tudi vam zdi, da zadnje čase dnevi letijo, kot da bi bili v višji prestavi? Občutek imam, da smo bili še pred kratkim na poletnem dopustu, sedaj pa smo že zelo dobro zakorakali v jesen. Tudi jesenske barve že počasi izginjajo. Drevesa so že skoraj odvrgla vse svoje rdečo rumene liste, ki poskrbijo za krasno barvo gozdov v jesenskem času. Kljub tem lepim rumeno-oranžno-rdečim toplim barvam, pa je jesen čas še za temno zeleno barvo. Ko se temperature spustijo, na vrtu zaživi zelenjava, ki nam je prav prirasla k srcu - kodrolistni ohrovt, zato jesen začnemo z receptom za rižoto z ohrovtom in grahom. 

Lansko leto spomladi sem na balkonu naredil mini vrtiček, tako da sem obdelal tri lesene Euro palete, jih napolnil z zemljo in postavil pod kotom na steno balkona in s tem dobil veliko površino za vzgojo zelenjave in zelišč/dišavnic na balkonu. Gojil sem od solate do špinače, razna zelišča in dišavnice ter kodrolistni ohrovt. Moram priznati, da se je gojenje v teh paletah zelo obneslo, saj palete zavzamejo manj prostora kot večja korita, z njimi pridobimo večjo površino za sajenje, je pa res, da rastlinje raste malce pod kotom in ni pravih oblik. Za vzgojo kodrolistanega ohrovta pa so palete idealne, saj ohrovt raste v višino in če je na začetku steblo malce zvito, ni to noben problem, ker potem rastlina raste navpično gor. Lani sem imel nasejene 4 sadike kodrolistanega ohrovta, letos pa sem število povečal in sedaj jih imam 12, od tega tudi 6 sadik rdečega kondrolistnatega ohrovta. Ko enkrat ugotoviš, da je ohrovt res dobrega okusa in poln zdravih sestavin, ga moraš imeti posajenega. Kot sem že pri čilijih pisal, ni boljšega, kot samo stopiti na balkon in odrezati sveže liste kodrolistnatega ohrovta. In če so sadike poleti v največji vročini bolj kot ne vegetirale, so se sedaj, ko so temperature padle prav razbohotile in zaživele.

In kaj počnemo z vsem tem ohrovtom? Največkrat gre zjutraj v sveže zelenjavno sadne sokove. Ja, še vedno vztrajam in vsako jutro sočim zelenjavno sadne sokove s sokovnikom Omega, ki sem ga predstavil že aprila 2012 v objavi Omega 8006. Šele sedaj sem sem zavedel, da je to že več kot pet let in lahko potrdim, da je to že način življenja. Res mi ni težko zjutraj vstati in pripraviti svež sok, ki te prebudi in ti da toliko energije, da z lahkoto počakaš do zajtrka. Sokovnik Omega je še vedno ZAKON!!!

Kodrolistni ohrovt pripravljam kot navadno jed, kot je dušen ohrovt in pire krompir.  Idealno se poda tudi k testeninam z dodatkom sušenih paradižnikov - testenine z ohrovtom in sušenimi paradižniki. Lahko ga pripravite kot eden najbolj zdravih prigrizkov - ohrovtov čips. Najbolj pa nas navdušuje, kot malica - popečeni kruhki z ohrovtom (kjer pa sedaj izpuščamo feto).  

Sedaj pa k današnjemu receptu. Vem, vem! Že na sliki se vidi, da to ni tista "prava" kremasta rižota, ki bi po definiciji mora biti rižota. Pri nas doma večini jedi, kjer riž pripravljam v ponvi, rečemo kar rižota. Pa tudi lepše se sliši rižota kot pa riž z dodatki. Mogoče za koga malce nenavadna kombinacija rjavega riža, kodrolistanga ohrovta in graha, ki naredijo jed malce bolj sladkasto, zato pa na koncu na riž nastrgamo malce limonine lupinice in potresemo s svežim peteršiljem, da jedi povrneta svežino. 

iRobot Roomba 980 - test

Ko nekateri kuhajo, robotski sesalnik sesa.

Glede na to, da me zanima vse kar se tiče napredne tehnologije, tokratne ponudbe za test res nisem mogel zavrniti. Če pa s tem dobim možnost preizkusa najbolj naprednega robotskega sesalnika  iRobot Roomba 980, postane zadeva še toliko bolj zanimiva. Zadnjih 14 dni se je po stanovanju vozil  in sesal pravi super robotski sesalnik iRobot Roomba 980 in tukaj so moje ugotovitve.#iRobot

Že nekaj časa sva se z mojo spogledovala z idejo, da bi si omislila robotski sesalnik. Pa ne zato, ker se mi ne da sesati, ampak, da bi nekako poskrbel, da bi se stanovanje že med tednom čistilo večkrat. Že zaradi vseh naših obveznosti, se čiščenja in sesanja lotimo največkrat ob nedeljah, fino pa bi bilo, da bi robotski sesalnik nadomestil občasno sesanje med tednom. Glede na to, da imamo v stanovanju psičko, bi mi pomenilo že veliko to, da bi dnevno posesal vso odpadlo dlako in pa ostal prah na tleh, ki se ga vidi, ko prideš domov iz službe. 

Že veliko pred testom sem pregledal kopico uradnih testov in recenzij, prebral mnogo uporabniških izkušenj, komentarjev in pregledal veliko filmčkov na youtube-u, pa se še nisem mogel dokončno odločiti. Poleg tega se mi je zdelo, da stanovanje v katerem živimo, ni najbolj primerno za robotske sesalnike, saj omare niso dvignjene (nimajo spodnjih nog), sedežna je tudi pri tleh, kar pomeni, da robotski sesalnik ne more očistiti pod njo, v nekaterih prostorih imamo manjše tepihe, stoli pri jedilni mizi, pa imajo noge precej skupaj in robotski sesalnik ne more med njimi. Ravno zaradi teh stvari je bila možnost preizkusa in testa robotskega sesalnika odlična priložnost.

iRobot Roomba 980 je trenutno najvišji model v liniji robotski sesalnikov podjetja iRobot, kjer gre za najbolj napredni robotski sesalnik, saj omogoča sesanje tudi do 185 m2 naenkrat. Vgrajeno ima 3300 mAh Li-Ionsko baterijo, s katero naj bi dosegal takšno površino, če pa mu to ne uspe, se vmes vrne na polninico in po polnjenju  sam nadaljuje s sesanjem v prostorih, ki jih še ni uspel posesati. Poleg tega da vključuje najpametnejši sistem čiščenja in navigacije iAdapt 2.0 ki skrbi za orientacijo v prostoru in zaznavanje prostora vizualno s kamero, ima še tristopenjski sistem čiščenja AeroForce ter sistem stranskega čiščenja v kotih in ob zidovih Wall Follow.  Filtracija poteka skozi HEPA filter, najbolj pomembna stvar za ljubitelje domačih živali pa so AeroForce gumijaste krtače, ki poskrbijo, da se dlake ali daljši lasje na navijejo na krtače, kot na drugih sesalnikih, kjer so ščetinaste krtače. Več podatkov in obširni opis si lahko preberete na slovenski uradni strani  iRobot Roomba 980.

V paketu  se nahaja robotski sesalnik iRobot Roomba 980, stranska krtača, polnilna postaja z napajalnikom, 2 x navidezni zid Wirtual Wall z dvojnim delovanjem, HEPA filter in LI-Ionska baterija (vgrajena).

Poleg tega, da gre za najboljšo različico, sta dobri lastnosti tega paketa tudi dve škatlici, ki ju imenujejo navidezni zid Wirtual Wall, ki imata možnost dvojnega delovanja. Prva možnost je virtualni zid, kar pomeni, da postavimo napravo na mesto in jo usmerimo v smer, čez katerega robotski seslanik ne bo šel. Naprava z nevidnim snopom naredi virtualni zid in poskrbi, da ko robotski sesalnik zazna ta žarek, se ustavi in obrne stran. Bo pa očistil vse v celotni dolžini tega navideznega zidu. S tem poskrbimo, da mu onemogočimo dostop do prostorov, kamor naj ne bi šel. Z virtualnim zidom lahko pregradimo tudi samo del sobe, največkrat pa se uporablja pri podbojih/prehodih, da mu preprečimo prehod v sobo. V mojem testu sem nastavil virtualni zid v otroško sobo, kjer sem pregradil del sobe, da robotski sesalnik ni šel sesat med igrače, kjer je bilo veliko majhnih igrač. 

Druga možnost pa je svetilnik, kjer se žarek virtualnega zidu spremeni iz ravne linije v radij (krog ali polkrog, če je postavljen ob steno) okoli te naprave, kar je zelo dobrodošlo ravno pri domačih ljubljenčkih. Napravo z vključeno možnost svetilnik, postavimo pri posodicah za hrano in robotski sesalnik ne bo zašel v to področje, ampak bo očistil v polkrogu okoli njih. Zelo odlična zadeva, ki me je navdušila, saj tako ni potrebno umikati posode za vodo ali se bati, da bo robotski sesalnik trčil v posodo polno vode in polila tekočino.

Ena izmed bolj zanimivih stvari zame kot ljubitelja napredne tehnologije, pa je upravljanje naprave preko aplikacije iRobot Home, ki obstaja za obe največji platformi Android in iOS. 

Na telefon ali tablico si namestimo aplikacijo iRobot Home, Roombo povežemo z domačim Wi-Fi omrežjem in aplikacijo ter že imamo dostop do upravljanja z napravo. Poleg ukazov za čiščenje je zelo dobrodošel zgodovinski pregled čiščenja,  celotna statistika čiščenja in morebitna opozorila o vzdrževanju naprave. Preko spleta se lastniku posredujejo obvestila o uspešno končanem čiščenju, morebitnih napakah ali zagozditvi, prav tako pa izriše celo zemljevid čiščenja. S tem si lahko ogledate, kje vse je robotski sesalnik čistil, katere dele ni očistil (okrog nog mize) in katere dele je zaznal kot bolj umazane kot druge (majhni križci na zemljevidu). 

Glede na to, da je stanovanje v katerem živimo dokaj majhno in precej razvejano, se je Roomba 980 odlično znašla v njemu. Brez pomoči ali kakšnega usmerjanja je sama našla vse sobe in kotičke stanovanja. Potrebno je samo pritisniti gumb Clean na robotskem sesalniku ali aplikaciji in Roomba 980 se že napoti na čiščenje po vseh prostorih, kamor ima dostop. Virtualni zid in virtualni svetilnik sta opravljala svoje delo odlično in kot morata, saj ni nikoli prešla dela otroške sobe, kamor ne sme in se je  vedno ognila pasjim posodam. Aplikacija iRobot Home omogoča celo določitev urnika čiščenja za cel teden. Potrebno je bilo, da sem za naslednje dni na aplikaciji iRobot Home določil urnik čiščenja za vsak dan (ko je doma samo psička), in ob prihodu domov je bilo stanovanje posesano. Vmes sem na telefon prejel obvestilo o uspešno opravljenem čiščenju, zemljevid čiščenja in same statistične podatke o čiščenju. Zelo IN za današnji čas, ko se vse domače in gospodinjske naprave počasi že povezujejo na splet. 

 

Takole izgleda mapa po enkratnem čiščenju stanovanja. Beli deli so mesta, kjer so stoli in mizica v dnevni, spodaj desno pa je vidno, kako je virtualni zid preprečil čiščenje enega dela sobe, kjer so igrače(poševna linija).

Za zelo razvejano stanovanje je porabil 35 minut, kvadratura pa je samo tista, kjer je možno hoditi in ni omar ali ostalih stanovanjskih predmetov.

iRobot Roomba 980 omogoča čiščenje preprog, vendar pa sem ugotovil, da morajo le te biti večje in težje. Na velikih in težjih preprograh se verjetno obnese odlično, v našem stanovanju pa sta dve manjši, mehki in lažji preprogi, ki ju je bilo potrebno umakniti, drugače ju je premikal po prostoru. Prav tako je imel težave premikanja med kuhinjskimi stoli, saj imajo naši stoli noge precej skupaj in je bilo kar nekaj manevriranja, da se je odpeljal mimo vseh. Uspelo pa mu je le. V naslednjih dneh smo stole pred odhodom dajali na mizo, da je bilo pod mizo vse očiščeno. Med sesanjem prav tako ni motil naše psičke, ki je lahko mirno ležala, robotski sesalnik pa je očistil vse okoli nje. Je pa zanimivo, dako napredne senzorje ima ta robotski sesalnik, saj je zaznal razliko med bolj obrabljenim in manj obrabljenim parketom in je na mestu, kjer je parket bolj obrabljen na mapi označil križec (Dirt) in na tem mestu večkrat posesal. 

Zaznal je tudi razliko v obrabljenosti parketa in kjer se mu je zdelo, daje bolj umazano označil kot Dirt ter na tem mestu večkrat posesal.

Moram priznati, da sem bil na delovanjem robotskega sesalnika iRobot Roomba 980 navdušen, saj se te višje serije robotskih sesalnikov premikajo po prostoru veliko bolj sistematično kot prejšnje. Praviloma se premika v obliki pravokotnikov in tako poskrbi, da je sesanje veliko hitrejše in bolj temeljito. Prav tako je samo vzdrževanje precej olajšano. Košek za umazanijo je lahko dostopen in se ga z lahkoto izprazni. Tudi stranska krtača in AeroForce krtači so lahko odstranljive, s čimer je čiščenje teh krtač precej lahko. 

Ali je robotski sesalnik iRobot Roomba 980 primeren za vas? Vsekakor, sploh če imate stanovanje večje površine, da je pohištvo v stanovanju primerno za robotske sesalnike (pohištvo na nogicah dvignjeno vsaj 10 cm od tal) in vam cena ni prehuda. Vsaka novejša in napredna tehnologija stane, zato ima iRobot Roomba 980 tudi svojo upravičeno ceno. Seveda pa lahko na slovenski uradni strani iRobot najdete kakšen drug model robotskega sesalnika iRobot Roomba, ki bi ustrezal vašem stanovanju za vam primerno ceno. 

 

  

Čili sezona 2017

Čili, čili in spet čiliiiiiiiiiii! Kaj bi šele bilo, če bi imel več prostora, ne pa samo prostor na balkonu. Sezona čilija 2017 se je večinoma že končala, jaz pa še vedno z vztrajam z nekaterimi sortami čilija na balkonu v teh, za čili že prehladnih nočeh. Vreme letos ni bilo preveč naklonjeno gojenju čilija, saj sta bila avgust in september po mojem mišljenju premalo sončna, kar se je odražalo na rastlinah čilija. Kljub temu, pa vam tokrat predstavljam nekatere posebne vrste čilijev, ki jih prej nisem gojil in so me prepričale za nadaljnje gojenje. Tukaj je moja čili sezona 2017. 

Moja letošnja sezona gojenja čilija se je začela zelo klavrno. Skupaj z prezimljenci, kjer je bilo 6 sadik Habanerov, ena sadika Jalapena, ena sadika Bishop`s crown in pa moj ljubljenec FOTR - 4-letni chocolate habanero, je takoj na začetku pomladi podleglo še cca 50 novih sadik.  Ko so prezimljene rastline začele tvoriti nove liste, so od ne-vem-kje prišle listne uši. Vse rastline sem poškropil s pripravkom za uničenje uši, uši so izginile, prav tako pa so propadle vse moje sadike. Kaj je bilo točno krivo, ne bi vedel povedati, sumim pa da je bil pripravek proti ušem. Za vse druge mi ni bilo preveč mar, ampak za 4-letnih Chocolate habanerom FOTR-om, pa bi skoraj zajokal.  Tako velikega  Chocolate habanera še nisem videl pri nas. Res je bil ogromna rastlina, ki mi je vsako leto podarila toliko plodov, da bi lahko imel samo njega za celotno mojo zalogo. Še avgusta 2016 velik preko 2 metrov, širok, zdrav, poln plodov. Potem sem ga prestavil na njegovo mesto na okensko polico, kjer sem imel novembra še kar nekaj plodov za obirat, marca 2017 pa je ostalo samo še posušeno steblo in korenina. Res žalostno. 

Ker je bil že marec, sem se sprijaznil, da je bilo že prepozno za sajenje novih semen, saj sadike ne bi imele dovolj časa za rast in dozorevanje plodov. Na srečo so mi priskočili na pomoč znanci in ljubitelji čilija iz spletnega foruma Gartlc, kjer lahko najdete res koristne nasvete za gojenje zelenjave, zelišč, dišavnic, rož in ostalega rastlinja. Ko so slišali za mojo težavo, so mi podarili nekaj svojih sadik čilijev in kar naenkrat sem imel spet dovolj novih rastlin za vzgojo. Še enkrat se jim res zelo lepo zahvaljujem, saj so tako rešili mojo čili sezono 2017. Med podarjenimi sadikami, je bilo nekaj posebnih vrst čilijev, ki jih prej nisem gojil in bodo sigurno v seznamu za prihodnja leta.. 

Letos na balkonu ni bilo tako bujno kot prejšnja leta, kjub temu, da je bilo letos samo 28 loncev s sadikami, so tudi te lepo zapolnile balkon. In kaj je najboljše pri gojenju čilija na balkonu? To, da ni treba hoditi na vrt ali njihovo nabirat čilije, ampak stopiš samo čez balkonska vrata in si že v pisanih plodovih, ki jih še sveže nabrane takoj uporabiš.

S svojo barvo stebla, cvetov, listov in potem še plodov me je letos prepričal čili vrste Pimenta da Neyde, ki ima že steblo temno vijolične barve. Cvetovi so tudi nežno vijlične barve, listi so res temno zeleni z obrobo, plodovi pa krasne vijolične barve, ki prehaja iz svetlo vijolične v temno vijolično. Po barvi izgledajo kot majhni jajčevci. Te sem uporabljal kar sveže, saj spadajo med srednje pekočo sorto.

Če je katera vrsta čilija, ki se ji ne morem odpovedat, so to habanero čiliji. Habanero red, Habanero orange in Chocolate habanero so že stalnica med mojimi sadikami. Letos pa sem dobil še dve sadiki Habanero green, ki s svojo svetlo zeleno barvo še poživijo balkon. Nekateri bi mislil, da sploh še niso zreli, ampak to gre res za plodove zelene baarve, ker je redkost pri čilijih. 

In potem pridemo do posebne vrste čilijev Aji charapita, za katere lahko na spletu najdete članke in preberete, da gre za najdražje čili plodove na svetu. 1 kilogram teh čilijev naj bi cenili na 25.000 dolarje. Res je, da rabiš zelo veliko količino plodov, da jih nabereš 1 kilogram, vendar je ta vrsta sedaj že precej razširjena, prav tako pa bi težko našli kupca, da kupi čilije za takšno vsoto. Aji charapita je ena najstarejših vrst čilija, ki izvira iz Peruja, nekateri ji pravijo celo mama vseh čilijev. Rastlina zraste normalno visoko, malo čez 1 meter in izgleda kot druge vrste čilijev. Posebnost pa je, da so plodovi Aji charapita zelo zelo majhni. 

Za primerjavo kako majhni so čili plodovi Aji charapita, slikano skupaj s kovancem za 1 cent.

Ker so tako majhni sem jih poimenoval kar tik-tak čili, kot tik tak bonboni. Vendar, da vas majhnost teh čilijev ne zavede, ker znajo kar lepo poskrbeti za pekočino. Poleg tega imajo zelo značilen in močan vonj tako, da je primerjava z bonboni tik tak na mestu. Toliko je bilo govorjenja o tik tak čilijih, da se mi je porodila ideja za naslednjo izvedbo. Škatlica tik tak bonbonov je ravno pravšnja za prenos teh čilijeh tako, da jih imam lahko vedno s seboj. Fino bi bilo, če bi Tik tak sam izdal verzijo čili bonbonov. Evo pa imajo novo idejo za svoje bonbone.

Za konec pa še ena posebnost, ki ste jo verjetno že videli. Precej razširjena sorta čilija, ki s svojo obliko poskrbi za nasmeh. Peter pepper penis čili je manj pekoča vrsta čilija, ki s svojo obliko upraviči tudi svoje ime. Imel sem tri vrste teh "petrčkov" in sicer Peter pepper red, peter pepper orange in green. Najbolj rodni sta bili Red in Orange, Green pa se je na začetku trudil, zrastel, naredil nekaj plodov in potem propadel. 

Pri nas smo res  že vsi pravi čili-friki. Ne mine dan, da ne bi imeli vsaj v enem obroku čili, pri meni je to celo v večih. Kot prah za posipanje uporabljamo doma posušen čili, za prigrizke se sprehodim samo na balkon in naberem svež čili plodove iz rastlin na balkonu, zjutraj so rogljički ali hrustkoti s čilijevo marmelado, največje kraljice pa so seveda moje čili omake. Tudi najina tamala ne zaostaja več veliko za mamico pri konzumiranju čilija. Včasih je samo tiho in postane malce rdeča v obraz, pojedla bo pa vse do konca. 

Čisto na koncu pa nekaj nuklearcev, ki jih gojim bolj kot ne zaradi fotkanja in če nekdo misli, da je probal že posebej hude čilije. Obstajajo seveda še veliko hujše vrste, ampak že ti moji so dovolj hudi, da vsakdo potoči kakšno solzo. 

Kakšna pa je bila vaša čili sezona 2017? Ste se že lotili gojenja čilija?

Presne marelične tortice

Ššššhhhhhh, šššššhhhhhhh!!! Šššššhhhhh, šššššhhhhhh!!! Ap-či-ha!!!! 

Da obrišem prah in  pajčevino iz bloga, ki je bil kar nekaj časa v stanju mirovanja. Skoraj sem že pozabil na geslo za prijavo ;) Po zatonu oziroma neaktivnosti kar nekaj blogerk in blogerjev, ki smo bili kar nekaj časa precej aktivni na slovenski blogerski sceni, je tudi pri meni prišlo do pomanjkanja inspiracije. Pa stem ne mislim, da je bilo pomanjkanje ustvarjanja, kuhanja in peke, ampak to, da je potrebno to mojo idejo in fotografije preko tipkovnice preliti na splet. Zaenkrat je to sedaj za mano in gremo skupaj naprej.

Ker že dolgo ni bilo nobene objave o sladicah, je pametno da začnem kar s preprosto presno sladico in to so mini presne marelične tortice.

Vem, da zamujam s to objavo za nekaj tednov, vendar pa se marelice trenutno še vedno dobijo v trgovinah. Niso tako dobre kot domače, lahko pa vseeno preizkusite recept in si ga shranite za drugo leto. 

Če nam je vreme naklonjeno in imamo srečo, da nas vse vremenske nevšečnosti obidejo, nas konec poletja razveseljujejo domače marelice.  Pri marelicah je tako, da jih imaš rad ali pa ne. Problem je v tem, ker je težko najti ravno prav zrele marelice. Če so premalo zrele, so še malce kisle in trde, če pa malce zamudimo, pa so že prezrele in posledično premehke in jih ljudje ne marajo. Za presne tortice so dobre ravno prav zrele in tudi tiste prezrele, saj se za idzelavo marelične kreme zmiksajo z drugimi sestavinami.